Pri britanski družbi Wunelli, ki obdeluje podatke o cestnih incidentih, so ugotovili, da je zaradi sunkovitega zaviranja v območju fiksnih stacionarnih radarjev v povprečju šestkrat večja možnost nevarnih dogodkov, na nekaterih točkah pa je bila ta nevarnost celo do 11-krat večja.
Pri tem so naredili primerjavo in merili pojemke vozil v območju kamer in jih nato primerjali z načinom upočasnjevanja, ko neko vozilo zapelje v naselje z določeno omejitvijo, poroča Auto Express.
V območju stacionarnih kamer so bili pojemki največji, izmerili so ogromno primerov, ko je avto v sekundi zmanjšal hitrost za 10 km/h in več, kar je denimo dovolj, da bi se vsebina v vrečki pred sopotnikom skotalila k njegovim nogam. Če za takšnim avtom na prekratki razdalji vozi drugo vozilo, je nevarna situacija neizbežna.
Pri družbi Wunelli opozarjajo, da sicer merjenje hitrosti kot preventiva ni slabo, a bi morali odgovorni upoštevati nevarnosti, ki ob tem nastajajo. Zato bi morale biti kamere oziroma škatle dobro vidne, vozniki pa nanje pravočasno opozorjeni, še posebej če so kamere postavljene na črnih točkah, pravijo. Seveda pa prvenstveno težava že v prehitri vožnji. Nič nenavadnega ni, da vozniki znova pospešijo prek omejitev takoj, ko prevozijo območje meritve.
dezurni@zurnal24.si
Dejstvo, da potrebuješ razlago samo potrjuje mojo trditev. Avtomobili so sicer napredovali, tvoji možgani žal ne.
Daj mi povej zakaj se lahko v Nemčiji peljem 280km/h pa to sploh ni divjanje, pa to tudi na nekaterih …
S svojim zapisom si jasno dokazal, da si lep primerek tistih, ki bi jim morali po kratkem postopku na licu …