Realni izpusti iz novih osebnih avtomobilov na trgu v EU so bistveno višji od uradnih vrednosti, je pokazalo nedavno objavljeno prvo poročilo Evropske komisije o realnih izpustih novih vozil. Največja je razlika pri priključnih hibridih, okoli 250-odstotna, pri bencinskih in dizelskih vozilih pa v povprečju znaša okoli 20 odstotkov.
Od januarja 2021 morajo biti v odzivu na afere z goljufanjem pri izpustih novi osebni avtomobili in lahka dostavna vozila z motorji z notranjim zgorevanjem v EU opremljeni s posebno OBFCM-napravo, ki spremlja porabo in prevožene kilometre, proizvajalci pa morajo te podatke zbirati na daljavo ali ob rednih servisih in vsako leto posredovati Evropski komisiji.
Aprila 2022 je komisija dobila prve podatke za 2021, ti pa so pokrivali le 10,6 odstotka vseh na novo registriranih osebnih avtomobilov v tem letu in zgolj en odstotek vseh novih lahkih dostavnih vozil. Za večino proizvajalcev je bilo to manj od pričakovanj, opozarjajo v Bruslju, zato napovedujejo ukrepe za bistveno izboljšanje tega monitoringa.
Kljub omejitvam spričo razmeroma majhne količine podatkov, zaradi katerih relevantne analize za lahka dostavna vozila v tej fazi po navedbah komisije še niso mogoče, meritve za osebne avtomobile porabnikom dajejo nekaj koristnih informacij.
Realna poraba goriva bistveno večja od oglaševane
Osnovno sporočilo je, da so realni izpusti in realna poraba občutno višji od uradno navedenih vrednostih, pridobljenih z mednarodno standardiziranimi WLTP-testiranji.
Povprečen razkorak med realnimi vrednostmi izpustov, pridobljenimi z omenjenimi napravami OBFCM, in uradnimi vrednostmi WLTP je v 2021 za avtomobile z bencinskimi motorji znašal 23,7 odstotka, za avtomobile z dizelskimi motorji pa 18,1 odstotka. V povprečju za oba tipa motorjev z notranjim zgorevanjem je bil razkorak 21,2-odstoten.
Precej večja od tiste, navedene v tehničnih specifikacijah, je bila tudi realna poraba goriva. Za bencinske motorje je dosegala 7,89 litra na 100 kilometrov, po WLTP-testih pa je bila navedena pri 6,38 litra. Pri dizlih je bila izmerjena realna poraba pri 6,88 litra, WLTP-poraba pa je v povprečju dosegla 5,82 litra na 100 kilometrov. V povprečju za oba tipa motorjev je bila realna poraba pri 7,44 litra, tista na WLTP-testih pa 6,13 litra.
Največje odstopanje med uradno navedenimi in realnimi vrednostmi pa so pri Evropski komisiji izmerili pri priključnih hibridih. V povprečju je razlika pri izpustih znašala 252 odstotkov, in sicer 312 odstotkov pri kombinacijah električnega in dizelskega pogona ter 238 odstotkov pri kombinacijah električnega in bencinskega pogona.
Pri porabi goriva je skupna povprečna razlika med realnimi in WLTP-vrednostmi znašala več kot štiri litre. Realna je bila tako pri 5,94 litra goriva na 100 kilometrov, WLTP pa le 1,69 litra. Približno enak razkorak je bil pri obeh tipih priključnih hibridov.
V Bruslju tako velike razlike pojasnjujejo s tem, da baterije na začetku vožnje niso v celoti napolnjene, zato je število prepeljanih kilometrov na električni pogon bistveno nižje od idealiziranega scenarija v WLTP-testiranjih. V Bruslju že napovedujejo spremembe regulative na področju testiranja, da bi testi prikazali bolj realno sliko. Sicer v štartu precej dražji hibridi so obenem v veliko državah davčno in drugače spodbujani, za zdaj pa ne izpolnjujejo obljub o okoljskih koristih.
Poročilo Evropske komisije natančneje predstavlja tudi razkorak za posamezne proizvajalce. Najbolj izrazita odstopanja med znamkami so pri bencinskih motorjih, nekoliko manjša pri dizelskih motorjih in hibridnem pogonu.
Kdo pa je evropska komisija? Že itak nam avtomobilska industrija, potem naftni lobiji kradejo naš denar iz naših žepov, zdaj …
Komu še ni jasno, da se na veliko zavaja po potrebi in tako je tudi z električnimi, ki pozimi še …
Izpusti EU politikov in strokovnjakov so tudi enormni... 🤢