Do poletja naj bi skozi predor Markovec po več letih zaostanka le stekel promet po novem odseku hitre ceste med Koprom in Izolo. S tem naj bi bilo vsaj za ta petkilometrski odsek konec prometnih sporočil ob vsakem koncu tedna in v drugih dneh visoke turistične sezone, ki opozarjajo na počasen promet in dolge zastoje.

Ironično je, da je Darsu oziroma podizvajalcem prej uspelo dokončati predor kot pa pripadajoči odsek hitre ceste na površini, ki bo služila kot povezava na obstoječo izolsko obvoznico, saj se je tako kot že tolikokrat v projektu zapletlo s pritožbami. Do začetka poletne turistične sezone naj bi celoten odsek, glede na število (kilo)metrov enega najdražjih sploh v državi, vendarle odprli za promet. Prvotni predvideni znesek 65 milijonov evrov je po zadnjih informacijah, ki prihajajo iz Darsovih vrst, narasel na že okoli 100 milijnov.

Avtomobili z nalepko, tovornjaki zastonj?

Potem ko je Dars pred dnevi potrdil, da bo za vožnjo po novem odseku potrebna vinjeta, se je pojavil sum, da bodo velikopotezni načrti glede preureditve sedanje trase obalne ceste v v plažo in končno tudi z zgledno ter varno urejenimi potmi za rekreativce, žrtvovani za drugačne interese države. V skladu z zahtevami mora biti namreč vedno na voljo cesta, kjer plačilo cestnine ni obvezno, alternativo obalni cesti pa bi v tem trenutku predstavljala lahko kvečjemu precej strma in za hujše prometne obremenitve neprimerna pot prek Markovca in mimo izolske bolnišnice.

Pri tem zelo bode v oči, da bodo avtomobilisti morali za vožnjo po novem odseku imeti vinjete, medtem ko bodo tovornjaki po njem vozili zastonj, saj je zadnja cestninska postaja zanje oddaljena več kot 25 kilometrov stran na Kozini. 

Država še ne more nič napovedati

Glede navedb Darsa ter načrtov za obstoječo obalno cesto so se na Ministrstvu za infrastrukturo bolj kot ne že nekaj časa zaviti v molk. "Hitra cesta zaradi izrednih dogodkov na trasi ali v predoru potrebuje vzporedno državno cesto, kamor bo mogoče preusmeriti promet v primeru izrednih dogodkov na HC. Ali bo to funkcijo opravljala obalna cesta ali kakšna druga, v tem trenutku ni moč napovedati," so za zurnal24.si povedali na ministrstvu.

V občinah Izola in Koper, kjer so doslej na vlado naslovili že več pobud in predlogov glede bodoče ureditve in prenosa lastništva tega odseka obstoječe ceste z države na obe občini, pričakujejo, da bo okvirni dogovor vendarle sprejet še pred odprtjem odseka. Ob tem v Izoli izpostavljajo, da je predor Markovec dvocevni predor, zato bi lahko v primeru težav v eni cevi promet začasno speljali dvosemerno po drugi.

Pridobili bi skoraj desetino uporabne obale

"Z vzpostavitvijo nove prometne povezave ne bo več potrebe po ohranitvi obalne ceste med Koprom in Izolo," so prepričani v slednji, kjer predlagajo spremembo kategorizacije ceste tako, da se ta ne bo več uporabljala kot prometna povezava temveč kot prostor, namenjen turistični in športno-rekreacijski dejavnosti. "Z ukinitvijo ceste bi na tem območju pridobili približno štiri kilometre morske obale, ki bi jo dve občini radi namenili razvoju turističnih dejavnosti."

Občini sta v preteklih letih na tem projektu že intenzivno delali, med drugim sta javnosti predstavili šest idejnih projektov bodoče ureditve. 

Foto: Občini Koper/Izola Obalna cesta Koper Izola "Ureditev tega območja bi morala biti strateškega pomena ne le za lokalni skupnosti in Istro, temveč  za celotno državo. Gre za približno štiri kilometre dolg obalni pas, ki predstavlja devet odstotkov celotne slovenske obale. To območje ni degradirano in ni pozidano, s svojimi naravnimi danostmi, kot sta na primer klif in rastišča pozejdonke, ter kulturno dediščino, kot je denimo arheološko najdišče na območju Viližana, pa predstavlja edinstveno možnost za razvoj trajnostnih in okolju prijaznih turističnih dejavnosti," pravijo v Izoli.

"Tu gre še za posebnost maloobmejnega prostora in Osimski sporazum, ki je predvidel prosto gibanje ljudi v krajih ob meji," dodaten argument vidijo v bližini Italije in preteklih dogovorih.