Avtomobilski laki in premazi v bodoče ne bodo dajali avtomobilski površini le sijaja in jo varovali pred zunanjimi vplivi, ampak bodo opravljali več dodatnih nalog. V pripravi je na primer avtomobilski lak, ki naj bi ga uporabljali predvsem pri električnih avtomobilih za zmanjševanje temperature v potniškem prostoru. Laki s tako imenovanim hladilnim pigmentom (cool pigment) bodo lahko zunanjo temperaturo karoserije vozila zmanjšali do 20 stopinj Celzija, kar pomeni, da se bo temperatura v potniškem prostoru zmanjšala za štiri stopinje Celzija. Poraba energije za hlajenje vozila na električni pogon se bo zaradi laka zmanjšala, kar bo povečalo doseg teh avtomobilov.
Prvič je tak lak predstavila kemijska družba BASF leta 2011 – z njim je bil prebarvan konceptni avto Smart forvision, ki je imel vgrajene tudi sončne celice –, a bo trajalo še nekaj časa, da bo novost primerna za serijsko uporabo. Za zdaj jim še ne uspe povsem zadovoljivo enakomerno razporediti pigment v laku po karoserijskem delu. Lakom podobne so prevleke za steklo: tanek prosojni film iz organskih polimerov odbija infrardeče žarke in hladi notranjost vozila.
Proti pobalinom še ni zdravila
Po trditvah proizvajalcev lakov imajo veliko prihodnost avtomobilski laki, ki bodo sposobni ustvarjati posebne barvne efekte. Prav temu področju posvečajo v tovarnah avtomobilskih lakov veliko razvojno pozornost. Iščejo nove pigmente in materiale, s katerimi lahko dosežejo posebne efekte. Po drugi strani pa skušajo zagotoviti lakom večjo odpornost proti praskam, kakršne na primer povzročajo krtače v avtomobilskih pralnicah ali pesek.
En del razvoja je usmerjen v izdelavo lakov s čedalje tršimi površinami, ki so odporne proti praskam (ne pa seveda proti globokim poškodbam, kakršne lahko povzročijo pobalini že z avtomobilskim ključem), drugi del pa v razvoj lakov, pri katerih se med strjevanjem (sušenjem) tvori v njegovi masi posebna struktura nanodelčkov, ki dolgotrajno preprečujejo praske.
Pet let poizkusov, kako spojiti organsko in anorgansko
Zaščitni prozorni lak s strukturo nanodelčkov je dobil v laboratorijih BASF oznako iGloss. Standardni avtomobilski prozorni zaščitni laki so sestavljeni izključno iz organskih polimerov, ki imajo dolge in razvejane verige molekul umetnih materialov. Lak iGloss pa je hibriden lak: ima od pet do deset odstotkov anorganskega materiala, kakršen so na primer zelo trdi in proti praskam odporni silikatni nanodelčki; iz njih se tvori grozd iz malo atomov, ki je po laku homogeno in gosto razporejen kot mreža.
Različni sestavni deli laka so med seboj elastično spojeni. Prav spajanje organskih in anorganskih materialov je pri razvoju tega laka predstavljalo največji izziv (lak so razvijali pet let!), ker je bilo treba doseči, da se anorganski deli povsem homogeno razporedijo po laku. Ta posebna nanostruktura laka se tvori, če je v laku posebno trdilo in če je lak nanesen na površino skupaj s posebnim katalizatorjem pri temperaturi okoli 140 stopinj Celzija. Kljub zahtevnem postopku nanašanja ne bo treba prilagajati ali spreminjati lakirnih naprav, kakršne so v uporabi zdaj.
Prvi je začel serijsko uporabljati ta lak Daimler pri nekaterih svojih modelih avtomobilov. Zaradi elastičnosti lak odskoči v prvotno lego (do 90 odstotkov), če ga na primer "upogne" krtača v pralnici. Pri obstoječih lakih, ki so bolj odporni proti praskam, je ta možnost zgolj 70-odstotna. Pri novem laku iGloss sicer tudi ostane praska mikro velikosti, ki pa je zaradi manjše globine nevidna.
Vedno čisti avtomobili še stvar prihodnosti
Veliko je bilo napovedi, da bodo lahko pri lakih uporabili tako imenovan lotusov efekt – pojav, zaradi katerega se na površini ne nabira umazanija. Lake s takšno strukturo, ki bi omogočala, da se lak sam čisti, so sicer že razvili, vendar efekt ni obstojen, ne deluje dalj časa, zato za avtomobilske lake še ni uporaben.
Struktura laka še ni odporna proti abraziji in vremenskim vplivom, zato bo treba avtomobile še nekaj časa prati tako kot doslej.