S tem se bo prvič v Volkswagnovi 87-letni zgodovini zgodilo, da bo zaprl kakšno avtomobilsko tovarno v Nemčiji. Prvič po kar treh desetletjih pa se bo zgodilo, da bo sploh zaprl kakšno avtomobilsko tovarno, navaja Deutsche Welle.
Volkswagen trenutno sicer v Nemčiji upravlja deset avtomobilskih tovarn, v katerih je zaposlenih okoli 300.000 delavcev. Šest jih je na Spodnjem Saškem, tri v vzhodnonemškii deželi Saški, ena pa v zvezni državi Hesse. Automobilwoche navaja, da najbolje plačani normalni delavec (22. stopnja) brez dodatkov na mesec zasluži do 8.329 evrov, kar je visoko nad nemško povprečno bruto plačo, ki se giblje v višini 3.500 do 3.800 evrov.
V globalnih merilih ima Volkswagnova skupina sicer 114 različnih tovarn, 70 pa jih je namenjenih zgolj proizvodnji avtomobilov. Znamka Volkswagen ima 49 tovarn
Krčenje avtomobilskega trga
Pri Volkswagnu za zdaj še niso povedali, katere tovarne so pred zaprtjem, niti tega, koliko ljudi bo dejansko izgubilo delo, vendar pa je gotovo, da bo odločitev zelo vplivala na nemško gospodarstvo in tudi gospodarstva držav, v katerih podjetja sodelujejo z nemškim proizvajalcem vozil, tudi na slovensko.
Pri Volkswagnu so sicer odločitev pojasnili z navedbo, da se je evropski avtomobilski trg po letu 2020 skrčil za dobra dva milijona vozil. Glede na to, da imajo na evropskem trgu 25-odstotni delež, to pomeni, da se je samo Volkswagnova prodaja v zadnjih štirih letih zmanjšala za dobrih 500.000 vozil.
Če k temu dodamo še povečane stroške energije in vse močnejši naval cenovno ugodnih znamk z Daljnega vzhoda, ni presenetljivo, da je Volkswagen v prvi polovici letošnjega leta zaznal 14-odstotno zmanjšanje neto dobička, kar ga je privedlo do odločitve, da ne le zapre tovarne in odpusti delavce, ampak tudi prekine dolgoletni sporazum o varnosti delovnih mest z nemškimi sindikati.
Neučinkovita proizvodnja
Volkswagnov direktor je pred časom omenil, da njihove tovarne niso dovolj produktivne, stroški proizvodnje v njih pa so od 25 do 50 odstotkov višji kot pri konkurenci, tudi nemški. Automobilwoche je kot dober primer navedel Volkswagnovo tovarno v Osnabrücku, ki jo je Volkswagen leta 2009 prevzel po Karmannovem bankrotu. V prevzem ga je s podporo sindikata IG Metall prisilil tedanji premier Spodnje Saške Christian Wulff.
Od tedaj so morali biti pri Volkswagnu zelo kreativni, da so v tovarni vzdrževali 2.300 delovnih mest Proizvodnja, ki razen kabrioleta VW T-roca ter porschejev boxsterja in caymana, ni vključila nobenega velikoserijskega modela, namreč lani ni presegla 40.000 vozil.
Za primerjavo ni treba iti iz Nemčije. V Mercedesovi tovarni 56 v Sindelfingnu, ki na leto proizvede okoli 100.000 mercedes-benzov razreda S in EQS in ima visoke dobičke, je zaposlenih le 1.500 delavcev.
Azijsko ogrožanje
Pri Automobilwoche dodajajo, da je takšno gospodarjenje v Volkswagnovi skupini doslej nekako delovalo, vendar pa so ti časi očitno minili. Poleg zmanjšanja splošnega dobička namreč v Nemčijo zaradi zmanjšanja kitajskih subvencij priteka tudi manj dobička iz Kitajske, v slabem položaju pa so tudi zaradi vse močnejših azijskih tekmecev.
Poleg tega so nemški proizvajalci vsaj doslej igrali bolj ali manj stransko vlogo tudi pri električni mobilnosti, ki se kljub trenutnim zastojem konstantno uveljavlja. V Volkswagnovem primeru se bo to težko spremenilo navkljub investicijam v razvoj in partnerstvom s podjetji, kot je kooperacija s kitajskim XPengom.
Če bo torej Volkswagnova skupina hotela v prihodnosti ostati konkurenčna, bo morala nujno najti način za restrukturiranje. Med drugim v to spadajo tudi zapiranja neučinkovitih tovarn in zmanjšanja plač in bonitet.
Več vzrokov je za probleme v njihovih tovarnah. Previsoke povprečne plače, previsoki zaslužki vodilnih in jasno previsoke cene povprečnih avtomobilov, …
Ni samo VW, cela Nemčija je pokleknila in to povsem po svoji krivdi oz. lastni samovoljni odločitvi. Pizdeki niti ne …
Pač ogromno drugih znamk je na svetu. Ne morejo pričakovat da bodo ljudje samo kupovali volkswagne