Odlično odvajanje vode tudi v hudem nalivu, vožnja brez nadležnega pršenja, manj kolesnega hrupa med vožnjo ... Kateri voznik ne bi želel voziti po avtocesti s takšno podlago? 

Razvoj asfaltnih mešanic gre vse bolj v smeri t. i. drenažnega asfalta, torej podlage, ki omogoča zelo hitro odvodnjavanje vode s cestišča. Kapljice dežja namreč v nekaj trenutkih prodrejo skozi vrhnjo porozno plast, voda pa se nato pod površjem drenira stran s cestišča v namenske kanale. Pojav akvaplaninga, torej izgube stika pnevmatik s podlago zaradi vode, je na takšnem asfaltu praktično nemogoč.

"Drenažni asfalt ima zaradi načina sestave veliko votlin in je nedeformabilen. To pomeni, da med vožnjo po njem ni pršenja, zato je vožnja z njim varnejša in prijetnejša," pojasnjuje glavne prednosti Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije. "Je tudi zelo dober za zmanjševanje hrupa, zato je tudi z ekološkega stališča boljši od klasičnega asfalta. V Avstriji in Italiji ga veliko uporabljajo," dodaja asfaltni strokovnjak. 

Foto: Profimedia Dež vožnja po avtocesti naliv

Odličen, dokler ne pride čas obnove

Zakaj je takšen asfalt v Sloveniji še redkost? "Tovrstni asfalti imajo krajšo življenjsko dobo, saj učinek dreniranja dosegajo s tem, da je njihova struktura bolj odprta. Kar pomeni, da je tako bolj občutljiva tako na zimske vplive kot tudi na mehanske poškodbe. Zaradi odprte strukture prej pričnejo izletavati posamezna zrna asfalta pod prometno obremenitvijo, kar na daljši rok vodi v hitrejše propadanje celotne asfaltne plasti," pojasnjujejo pri Darsu, upravljavcu slovenskega avtocestnega omrežja. 

S povedanim se strinja tudi Henigman. "Treba ga je obnavljati na šest do sedem let. Italijani recimo to tudi počno. V zimskem času pa drenažni asfalt zahteva tudi veliko soljenja, saj sicer pride do zmrzovanja, kar je lahko velik izziv. V nasprotnem namreč lahko nastanejo zelo nevarne ledene ploskve."

Drugi razlog za previdnost uvajanja pa je cena. "Če bi primerjali samo razliko v ceni obrabne plasti, potem je drenažni asfalt dražji za približno od 15 do 20 odstotkov," pravijo pri Darsu. "Če bi bili celotni odseki izvedeni s tem asfaltom, pa bi bilo potrebno prilagoditi še druge cestne elemente, ki bi omogočali odvodnjo vode pod to drenažno plastjo, kar prinese še dodatne podražitve."

Foto: Tarmac Asfalt

Na Primorskem testirajo nov tip drenažnega asfalta

Vseeno pa drenažni asfalt pri nas ni neznanka, Dars ga polaga predvsem na t. i. vijačnih prehodih. "To je lokacija, kjer se vozišče iz enega smernega nagiba prevesi na drugo stran. Na teh lokacijah je potencialna nevarnost slabšega odtekanja vode, saj na sredinski točki prevoja vozišče nima prečnega sklona in ob minimalnem vzdolžnem padcu ceste lahko pride do pojava aquaplanninga."

Kljub nekaterim zadržkom gre razvoj cestnega omrežja tudi pri nas v smeri vse pogostejše uporabe novih tipov asfalta. "V prejšnjih letih je bilo izvedenih nekaj testnih polj, kjer se je vgradil drenažni asfalt z namenom znižanja hrupa. Ta asfalt je nekoliko drugačen od zgoraj opisanega, saj nima popolne funkcije dreniranja, je pa nekoliko bolj trajen. Zaradi bolj ugodnih klimatskih pogojev je bila večina narejena na primorski avtocesti," so še povedali pri Darsu. 

"Ravno zaradi zahtevne izvedbe, zmanjšane trajnosti in nekoliko višje cene smo pri implementaciji v širšo uporabo previdni in moramo predhodno preveriti vse vidike, predvsem pa na realnem prometu ugotoviti, kako se bo tak asfalt obnašal v času uporabe."

andrej.leban@zurnal24.si