Antonio Avenoso vodi Evropski svet za prometno varnost, neodvisno nadnacionalno telo, v katerega je združenih 95 organizacij, univerz in agencij, ki se po Evropi ukvarjajo s prometno varnostjo. ETSC je nakakšna vest politikov in avtoindustrije, saj stalno opozarjajo na področja, pri katerih bi lahko odgovorni naredili več. Avenoso si je ob robu srečanja strokovnjakov za prometno varnost v Ljubljani, ki je potekalo v organizaciji AMZS, vzel čas tudi za Žurnal24.si in v kratkem pogovoru pojasnil razloge in ukrepe, ki bi lahko pomagali izboljšati prometno varnosti. 

Lani je Evropski svet za prometno varnost (ETSC) Sloveniji namenil glavno nagrado za napredek na področju prometne varnosti. Letos si te nagrade gotovo ne bi prislužila. Kaj je šlo po vašem narobe v zgolj enem letu?

Res je, pred enim letom smo Sloveniji podelili nagrado za njen napredek na področju varnosti prometa. Vaša država je glede na različni indikatorje v obdobju zadnjih let zagotovo naredila bistven napredek, zato si je zaslužila pohvalo. Naše letošnje poročilo za 2015, ki smo ga objavili pred nekaj dnevi, pa je precej bolj pesimistično, a z nekaj svetlimi izjemami to velja za celotno Evropo, ne le Slovenijo.

Situacija se je poslabšala. Kaj je šlo narobe, je težko razložiti na enostaven način. Kot enega, ampak res samo enega izmed razlogov, s katerimi lahko pojasnimo slabše stanje, je zmanjšanje policijskega nadzora. Manj je bilo nadziranja hitrosti in opitosti pri voznikih, manj spremljanja uporabe varnostnih pasov. Boljši nadzor je ukrep, ki bi lahko na kratek rok bistveno popravil prometno varnost. A ne smemo pozabiti tudi na velik pritisk na proračune v posameznih državah, saj so za prometno varnost zaradi gospodarske situacije, zaradi krize z begunci in podobnih težav, namenili manj denarja kot sicer. Upamo, da se bo trend kmalu vrnil v nasprotno smer.

Ampak po drugi strani bi rekel, da imamo v primerjavi z minulimi leti danes še sodobnejše, varnejše avte, prav tako imamo programe za spremljanje kakovosti cest, kot je EuroRAP …

To se v enem letu pri meritvah še ne more zelo poznati. Gotovo pa bodo v prihodnosti varnejši avti in infrastruktura pomembno vplivali na zmanjševanje posledic nesreč.

Pa države po vašem mnenju sploh dovolj naredijo, da bi ljudje kupovali varnejše avte?

Na tem področju bi morale države narediti veliko več! Dejstvo je sicer, da se vozni park v Evropi stara, a po drugi strani že danes poznamo pozitivne prakse, kako spodbujati lastnike, da ob nakupu naslednjega avta dajejo več pozornost varnosti. Predstavljam si, da bi ljudi lahko k temu pristopu spodbujali na različne načine, denimo prek zavarovalnic, da bi ponujale nižje premije za varnejše avte. Ali pa da bi denimo država tako kot danes ponuja ob nakupu in registraciji olajšave pri davkih za čistejša vozila, nekaj podobnega storila tudi za varnejša vozila.

PREBERITE ŠE: 

• Če ne bi bilo tistega drevesa, bi moja študentka Maja danes živela

Kaj pravi poročilo: V Sloveniji skoraj največ kazni zaradi varnostnega pasu ...

Letošnje poročilo ETSC izpostavlja slabši policijski nadzor nad vozniki po Evropi. Umrlo je skupno 26.313 ljudi, še nekajkrat več je bilo težko poškodovanih. Gre za prvo povečanje žrtev na letni ravni v primerjavi z letom prej po 2001, odkar ETSC izdaja letna poročila.

Posebej pereči dejavniki za prometne nesreče ostajajo hitrost, alkohol in neuporaba varnostnega pasu. Pri slednjem je stanje denimo izrazito slabo na Hrvaškem, kjer je na prednjih sedežih pripetih le 62 odstotkov potnikov. Slovenija pa je omenjena kot država, v kateri policisti napišejo skoraj največ kazni zaradi neuporabe pasov - 20 kazni na 1.000 prebivalcev. V rekorderki Srbiji in Romuniji, ki sta tudi sicer zelo slabi glede uporabe varnostnega pasu, jih podelijo po 25. 

Poročilo ETSC posebej izpostavlja problematiko distrakcije zaradi mobilnih telefonov in zelo slabo spremljanje stanja na tem področju s strani nacionalnih organov, tudi Slovenije. Strokovnjaki domnevajo, da je danes že med 10 do 30 odstotkov nesreč takšnih, pri katerih je voznik uporabljal telefon. ETSC poziva vse države, naj se problematike spremljanja tega dejavnika tveganja lotijo veliko bolj sistematično.

andrej.leban@zurnal24.si