Franc Pojbič je poudaril, da z zloženkami o utrujenosti med vožnjo in o depresiji ter o vplivu antidepresivov na vožnjo želijo preventivno zmanjšati tveganje za prometne nesreče zaradi zaspanosti in depresij.

Za ravnanje v cestnem prometu pa je po njegovem prepričanju sprva odgovoren udeleženec sam, saj mora pred določeno potjo presoditi primernost svojega zdravstvenega stanja in stanja utrujenosti ter si v primeru daljše poti privoščiti počitek. Zato je potrebno voznike o tem preventivno osveščati, je dejal.

Na varnost za volanom vpliva čezmerno delo

Kot drugo, je po njegovih besedah potrebno opozarjati tudi delodajalce, še posebej tiste, ki imajo med zaposlenimi poklicne voznike, da ne izvajajo pritisk na svoje podrejene, naj delajo dlje, ne glede na posledice.

Pojbič je še poudaril, da tudi cestna infrastruktura lahko prispeva k preprečevanju prometnih nesreč. V Sloveniji je, kot pravi, še vedno neprimerna, saj je premalo označb na cestišču. Poleg tega pa morajo tudi vozniki poskrbeti za primerno temperaturo v vozilu ter prilagoditi vožnjo voznim razmeram.

Najbolj "zaspani" so mlajši moški

Majda Zorec Karlovšek z Inštituta za sodno medicino je dejala, da je med vozniki, ki so povzročili prometno nesrečo zaradi zaspanosti, večina moških, in sicer mlajših, ki se vračajo z zabav ter tistih moških, ki imajo predolge delavnike. Med njimi pa so tudi tisti, ki jemljejo zdravila ali alkohol. Same nesreče se po njenih besedah zgodijo v zgodnjih jutranjih urah na avtocestah in v naseljih.

Glede vožnje pod vplivom antidepresivov je potrebno, da vozniki poznajo svoje bolezensko stanje in se seznanijo s stranskimi učinki zdravil, ki lahko vplivajo na vožnjo, je še dodala Zorec Karlovškova.

Kljub zaspanosti vožnjo nadaljujejo

Leja Grošelj Dolenc z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa je predstavila rezultate raziskave o zaspanosti med vozniki motornih vozil. Ena petina žensk in ena tretjina moških je že zaspala za volanom, 36 odstotkov žensk in 48 odstotkov moških pa je kljub zaspanosti nadaljevalo z vožnjo.

Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana je pojasnila, da po mednarodnih raziskavah petina ljudi doživi depresivno obdobje v življenju. Pri tem je poudarila vlogo zdravnikov, ki morajo pri predpisovanju antidepresivov opozoriti svoje bolnike o učinkih zdravil ter o možnosti zmanjšane sposobnosti za vožnjo.