Gola statistika je jasna: v Sloveniji je na milijon prebivalcev v letu 2012 zaradi posledic prometnih nesreč umrlo 64 ljudi, leta 2011 pa 69. Leta 1991 je bilo žrtev kar 231 na milijon prebivalcev, še leta 2001 pa 140. Na videz ugoden trend padanja števila najhujših nesreč hitro zbledi ob dejstvu, da je v Veliki Britaniji na milijon prebivalcev v prometu leta 2011 umrlo "le" 32 ljudi, na Švedskem in Nizozemskem pa 33. Tudi na področju težjih poškodb smo daleč za najvarnejšimi.

Sprva je kazalo zelo dobro

Slovenija je bila še v prvih petih mesecih leta 2012 na zelo dobri poti, da ujame stik z najboljšimi, saj je bil delež najhujših nesreč v primerjavi z istim obdobjem leto prej statistično manjši kar za polovico. "Svojim kolegom v Københavnu sem takrat z navdušenjem govoril o našem napredku. Kaj se je zgodilo pozneje, pa mi ni jasno," pravi Marijan Ivanuša, vodja slovenske pisarne Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). "Varnost je pri vseh očitno popustila, na neki način pa se splošno stanje v družbi očitno odraža tudi v prometni kulturi na naših cestah," pravi Ivanuša, ki padec števila žrtev s 139 na 132 v primerjavi z letom 2011 nima za kakšen resen napredek, temveč le za srečno naključje. Prvotni cilj varnostnih strokovnjakov je bil, da leta 2012 na slovenskih cestah ne bi umrlo več kot 118 ljudi oziroma 57 na milijon prebivalcev.

Preboj se mora zgoditi v vsakem izmed nas

Predvsem alkohol in previsoka hitrost sta tisti področji, na katerih bi morali v prihodnje narediti še več, pravi Ivanuša. Izpostavlja tudi rezerve na področju infrastrukture, čeprav se je ta zlasti v mestih v zadnjih letih že precej izboljšala. Še posebno pa strokovnjak izpostavlja področje izvajanja obstoječih zakonov in predpisov. "Kontrole so preredke, zato se jih ljudje ne bojijo in posledično niso tako ozaveščeni, da bi si privzgojili neko lastno samokontrolo nad svojim obnašanjem na cesti."

Ivanuša je prepričan, da bi se moral tako kot v duhu aktualnih zahtev po spremembah v državi tudi sleherni prometni udeleženec najprej vprašati, kaj lahko sam stori za boljšo prihodnost, ne pa da najprej pričakujemo spremembe pri drugih.

Deset odstotkov bi moralo biti zelo čudnih

"Ko bo 90 odstotkov ljudi vozilo po predpisih, bo preostala desetina, ki bo kršila pravila, delovala zelo čudno. Zdaj pa je velikokrat situacija obratna," dodaja in si za konec v letu 2013 želi predvsem več spoštovanja do najranljivejših udeležencev v prometu, torej otrok, pešcev, kolesarjev in motoristov. "V Sloveniji je danes tako, da si močnejši na cesti vzame največ prostora. Ko bodo močnejši dali več več prostora šibkejšim, bo tudi varnosti več."