Na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad v okviru Mehatronike nastaja zanimiv projekt električnega vozila. Pogovarjali smo se s profesorjem Matjažem Mlinškom.

Poučujete predmet mehatronika. Kaj sploh je mehatronika?

To je šolanje za poklic, ki smo ga pri nas spoznali približno pred desetimi leti. K nam je prišel iz zahodne Evrope, Nemčije. Mehatronika je smer šolanja ki je sestavljena iz informatike, strojništva in elektrotehnike. Ko vse te tri glavne smeri povežemo, dobimo mehatronske sisteme. To so danes večinoma vsi sistemi v industriji, so robotsko vodeni, itd. Mehatronik mora poznati vse te tri sklope, če želi na mehatronskih sistemih nekaj servisirati, razstaviti, popraviti,... Ker je mehatronika kot vidimo obširna tema, jo poučuje več strokovno usposobljenih učiteljev. Sam poučujem elektrotehniko. 

Je zato, ker mora dijak poznati vsa tri področja, šolanje bolj zahtevno, kot če bi  se vpisal zgolj v smer strojništvo?

Foto: Gregor Prebil Cevna konstrukcija električnega avtomobila Šolanje je zahtevno, pa čeprav nekateri menijo, da je preprosto. Za primer si oglejmo strojnega tehnika, ki se uči vsega v povezavi s strojništvom, podporo za CNC industrijo, itd. Na njegovem urniku ne boste našli na primer elektrotehnike ali programiranja. Pri mehatroniki pa je veliko vsebin različnih poklicnih smeri združenih. Sicer ne gremo tako v globino, kot pri specializiranih poklicih, ampak dijak vseeno dobi veliko znanja iz vseh treh omenjenih področij.

Torej lahko vaš dijak po koncu šolanja opravlja poklic strojnika ali elektrotehnika?

Tudi lahko. Naši dijaki so zaposleni na CNC napravah, so vzdrževalci v različnih podjetjih, ki imajo razne robotske sisteme, nekateri pa se tudi zaposlujejo kot elektrikarji, oziroma v proizvodnjah, ki so bolj elektrotehnično usmerjene… Nekateri dijaki tudi uspešno nadaljujejo šolanje in študirajo na smereh kot so strojništvo, elektrotehnika in mehatronika. 

Imate tudi dijakinje mehatronike?

Foto: Gregor Prebil Matjaž Mlinšek Kolikor je meni znano, v Sloveniji dijakinj v tej smeri izobraževanja ni. Če pa se ozremo na druge države, npr. Finsko ali Nemčijo, pa je to poklic, kjer je zastopanost žensk tudi do 50-odstotna. Pri nas dekleta očitno še vedno menijo, da je to moški poklic in se raje odločajo za bolj tradicionalno  ženske poklice. Upam, da bo tu kmalu prišlo tudi do spremembe, tako kot se že dogaja pri avtoserviserjih, kjer poučujemo dve dekleti. Kot zanimivost naj povem, da smo imeli tudi avtokaroseristko.

Kako se pri nas nadaljuje šolanje mehatronike?

Foto: Gregor Prebil ozvočenje Začetek šolanja je v srednji šoli, kjer se odločiš za 3-letno smer (mehatronik operater) ali pa za 4-letno smer (tehnik mehatronike). Operaterji lahko nadaljujejo šolanje za tehnika mehatronike, kar traja dodatni dve leti.  Najvišji naziv, ki ga lahko pridobiš na fakulteti pa je inženir mehatronike. Pri nas imamo v programu triletno šolanje za operaterja mehatronike in nadaljevanje šolanja, dve leti za tehnika mehatronike.

Kako ste mehatroniki povezani z avtomobilsko industrijo?

V Nemčiji se je vse skupaj začelo v avto industriji z uvedbo avtomehatronike. Če pobližje pogledamo sistem avtomobila, ugotovimo, da so vgrajeni vsi trije sistemi, s katerimi se ukvarja mehatornika – od računalnika, do strojniških delov, zobnikov, prenosov in vse do električnih delov, kot so recimo klima, elektro-inštalacije, avdio in video sistemi…

Večina slovenskega izvoza tvori avtomobilska industrija. Koliko vaših dijakov ostane v avtomobilski industriji?

Foto: Gregor Prebil električna kitara Za mehatronike bi rekel da nekje do 10 odstotkov. Avtoserviserji, karoseristi pa so seveda vsi nekako povezani z avtomobilsko industrijo, bodisi v servisih, bodisi v proizvodnji. Mehatroniki večinoma skrbijo za vzdrževanje naprav.

Kako je pri nas šolanje cenjeno v primerjavi s tujino?

Kot že omenjeno, je pri nas to še vedno mlad poklic. Čaka nas še veliko dela in v teh težkih časih gre razvoj smeri težje. Dejstvo je, da bo tako pri nas, kot tudi v svetu, mehatronika potrebovalo vsako podjetje s proizvodnjo. Kar zadeva industrijo, je to poklic prihodnosti.

Kdaj bo otrok v šoli rekel, da želi postati mehatronik in ne zdravnik ali policist?

Upam, da kmalu. Povečano zanimanje se recimo na sejmu Informativa v Ljubljani in na informativnih dnevih že zaznava.

Kakšen je odnos profesor-dijak na tehnični šoli v primerjavi z gimnazijo ali ekonomsko šolo?

Foto: Gregor Prebil Učilnica za mehatronika Ne vem, kako je na gimnaziji ali ekonomski šoli. Ko pri nas delamo na nekem projektu, smo sodelavci in vsak ve, kaj je njegovo delo. Profesorji smo mentorji in sodelavci, saj je dijaka potrebno še vedno usmerjati, voditi in mu tudi pri določenih zahtevnih opravilih pomagati. Takšno delo pa seveda vodi do tesnejšega sodelovanja, do timskega dela.

Ali je večji poudarek na teoriji, ali na praksi?

Prakso je nemogoče izvajati, če ne poznaš osnove teorije. Na triletni smeri šolanja je poudarek na praksi, recimo 60 odstotkov prakse, 40 odstotkov teorije. Pri izobrazbi za tehnika pa bi lahko rekli da je ravno obratno.

Kaj lahko slovenska industrija pričakuje od smeri mehatronike, tudi ideje, inovacije?

Zagotovo. Mehatronik lahko tudi razvija nove izdelke oziroma sisteme, rešuje težavne situacije v proizvodnih procesih, realizira neko novo idejo-vizijo, oziroma olajša delo v proizvodnji. Tudi na šoli smo naredili že marsikateri kakovostni izdelek. Vse pa je seveda odvisno od motivacije in vizije posameznika.

Kaj lahko pokažete?

Foto: Gregor Prebil voziček za golf Projektov je veliko. Ker je šolsko leto v polnem zagonu, je večina projektov v delu. Nekaj imamo že narejenih. Pred tremi leti smo recimo začeli s projektom kitarist. V sklopu tega projekta že tretje šolsko leto izdelujemo električne kitare in električne ojačevalce. V povezavi z avtomobilsko industrijo pa smo se igrali z različnimi merilniki, vizualnimi efekti, z ozvočenjem za avtomobile …

Na Sejmu zabavne elektronike v Las Vegasu je avtomobilska industrija predstavila nove tehnologije, ki se bodo kmalu pojavljale v avtomobilih, od upravljanja sistemov z gestami do 3D ozvočenja in samodejne vožnje. Ali se dijaki seznanijo z osnovami teh naprednih tehnologij?

Da, na željo dijakov višjih letnikov raziskujemo tudi napredne tehnologije. S tem v zvezi smo imeli že veliko idej. Do sedaj smo izdelali na primer Teslin transformator, ki oddaja zvočne signale, torej zvok, ki ga mi narekujemo. Igramo se tudi z zvočnimi ukazi, kjer naprava prepozna ukaz in izvrši dejanje, kar je zelo podobno v že uveljavljenih sistemih za glasovno izbiranje v modernih avtomobilih. Izdelujemo recimo tudi robotsko roko, ki bo delala na ukaz. Gre za rokavico z brezžično povezavo, ki bo znala imitirati geste naših rok. Verjetno največji projekt, ki smo ga zasnovali v aktivu elektrotehnike in začeli z njegovo izdelavo v tem šolskem letu, pa je seveda električni avto cevne konstrukcije. Dijaki se poleg vsega seznanjajo tudi z različnimi senzorji, ki so del strojništva.

Avtomobilizem gre v smer samodejne vožnje. Znate to narediti tudi vi?

Foto: Gregor Prebil Matjaž Mlinšek Osnovnega sistema ni problem izdelati. V Sloveniji imamo tekmovanja v robotiki, kjer morajo avtomobilčki slediti narisani črti. Seveda pa je realizacija v avtomobilu še toliko bolj zahtevna.

Eden od projektov je izdelava električnega avtomobila.

Da, govorimo o električnem avtomobilu cevne konstrukcije. Cilj projekta, katerega zaključek je načrtovan za konec naslednjega šolskega leta, je homologacija in registracija našega avtomobila. Ne govorimo zgolj o predelavi avtomobila, pač pa o izdelavi dvoseda na električni pogon. Za izhodišče smo si izbrali BMW serije 3, od katerega bomo vzeli obese, volanski mehanizem in še kakšno malenkost, vse ostalo – šasijo, konstrukcijo in dizajn, pa bomo naredili sami. Tehnične risbe so že narejene, sedaj pa se izdeluje že tehnološka mapa.

Pri vas bo aprila dijaško tekmovanje v mehatroniki.

Forum mehatronike bo potekal 17. aprila na naši šoli in pričakujem, da se ga bodo udeležile vse šole s programi mehatronike iz Slovenije. Gre za nekakšno srečanje, oziroma druženje mehatronikov Slovenije, kjer dijaki z mentorji predstavijo svoje izdelke, svoj napredek. Poleg omenjenih pa se nam bodo na forumu pridružili tudi ljudje, ki so drzni in uspešni ter nekaj pomenijo tudi v svetovnem merilu. Kot primer lahko recimo omenim gospoda Mira Zoriča, ki je začetnik električnega avtomobila v Sloveniji in že več let sodeluje s tujino, celo s Tesla Motors.  Gospod Simon Pivec pa s svojim Quadrofoilom premika meje vodnih vozil. Vljudno vabljeni.