Z vsakim novim koledarskim letom je na voljo nekaj novih avtomobilskih modelov, za katere si je mogoče pridobiti status starodobnika. Starodobnik je tisti avto, ki je star najmanj 30 let (šteje leto izdelave), poleg tega pa mora biti "dobro ohranjeno v izvirnem stanju ali je zgodovinsko pravilno obnovljeno (restavrirano), ter da se ne uporablja za vsakodnevne vožnje in komercialne namene," določila zakona citira Janko Uratnik, predsednik Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil (Zveza SVS). 

Zveza SVS je poleg Slovenske Veteranske Avto Moto Zveze (SVAMZ) tista, ki je v Sloveniji pristojna podeljevati ustrezne certifikate za starodobna vozila v skladu z zakonom o motornih vozilih, pravilnikom o ugotavljanju skladnosti vozil in določilih svetovne veteranske zveze FIVA.  

Neko vozilo lahko sicer certifikat dobi tudi v primeru, da je starejše od 20 let in mlajše od 30 let, vendar le, če je tehnično in zgodovinsko zanimivo - gre za tako imenovane youngtimerje, ki pa v slovenski zakonodaji formalno ne obstajajo. 

Prave ugodnosti države za lastnike starih vozil tako veljajo le za prava starodobna vozila - na podlagi certifikata država prizna 80-odstotno olajšavo pri plačilu letnega nadomestila za uporabo cest, poleg tega zavarovalnice priznavajo visoke popuste pri letnem zavarovanju, tudi do višine 90 odstotkov. Starodobno vozilo je oproščeno davka na motorna vozila.

Storjene napake pri starodobnikih niso poceni

A v svet starodobnikov se ne gre zapoditi na vrat na nos, številni namreč ob tem delajo napake, ki niso poceni. Pri tem vlogo igra tudi dejstvo, da dandanes dobrih mojstrov, sposobnih kakovostnega restavriranja ali popravil (kleparji, ličarji, mehaniki, tapetniki, elektrikarji ...) ni več veliko, čeprav se je v zadnjem času v tovrstno obrt hvalevredno vpeljalo več mlajših posameznikov. 

"Premalo pozorni ali osveščeni lastniki starodobnih vozil pogosto ne sledijo pravilom pravilnega in dobrega restavriranja vozila in kakšno stvar naredijo po svoje. Seveda je kakovost restavriranja povezana tudi s sredstvi, ki jih ima lastnik na razpolago, saj pravilno restavriranje ni poceni. Vsako vozilo, še posebej starodobnik, pa zahteva stalno skrb in pravilno uporabo, da bo še dolgo živel," opozarja Uratnik. 

Kaj paziti pri uvozu starodobnika iz tujine?

Zelo mamljiv je uvoz starodobnika iz tujine, kjer je izbire veliko. "Za vozilo, ki ga želimo uvoziti, je najprej pomembno, da ima ustrezne dokumente, s katerimi lahko uredimo uvoz. Morebitne pasti pri nakupu pa so predvsem v kakovosti in popolnosti izbranega vozila. Zunanji videz vozila je lahko varljiv, kar spoznamo šele po začetku restavriranja. Preskrba z rezervnimi deli ni vedno takšna, kot morda zatrjuje prodajalec, nakup vozila preko oglasa brez osebnega ogleda, posveta s strokovnjaki in predhodnega raziskovanja vsebine nakupa, pa je lahko zelo tvegan podvig, ki na koncu veliko stane," pred zaletavostjo svari predsednik Zveze SVS.

Iskanje in pridobitev rezervnih delov je lahko zelo zabaven posel, če imaš živce za to, pravi Uratnik. Potrebna pa je iznajdljivost, predvsem internet pa je zelo koristno orodje, saj se na njem najde "skoraj vse". Ko odpovedo tudi sejmi rabljenih ali novih rezervnih delov, pa je potrebno najti nekoga, ki zna kak sestavni del tudi narediti. 

V Sloveniji so sicer najbolj zastopana vozila, ki so Slovencem zgodovinsko najbližja. Gre za italijanska, nemška, francoska ali angleška vozila, v največji meri pa so bila izdelana v drugi polovici prejšnjega stoletja. Okvirna ocena pravi, da je v Sloveniji okoli deset tisoč registriranih in neregistriranih starodobnikov. Pravih biserov, bodisi s tehničnega ali vrednostnega vidika pa je med njimi le malo. "Za slovensko kulturno in tehniško dediščino so pomembna vozila, ki so v raznih časovnih in zgodovinskih obdobjih nastajala ali bila predelovana pri nas," pravi Uratnik. 

Po njegovem mnenju sicer zlorab certifikata v smislu, da bi nekdo starodobnike uporabljal za svoje osnovno vsakodnevno vozilo, ni veliko.

Naši starodobniki na trgu palčki napram velikim tržiščem

Na avtomobilskem spletnem mestu Avto.net je najdražji primerek mercedes-benz SL 230 letnik 1965 s ceno 109.500 evrov. Na portalu Mobile.de pa je najdražji primerek na prodaj ferrari 288 GTO, letnik 1985. Lastnik želi zanj 2,95 milijona evrov. Med takšnimi, ki presegajo ceno milijona evrov, je daleč največ mercedes-benzov 300 SL gullwingov in roadsterjev. Celo izjemno redka predsedniška limuzina mercedes-benz 600 landaulet je med njimi.

andrej.leban@zurnal24.si