Ecoboost. Fordov enolitrski trivaljni turbomotor, nagrajen z nazivom mednarodni motor leta, je začetnik pohoda malih agregatov v večje družinske modele. Od začetka uvedbe v ford focusa nove generacije junija lani – zdaj je na voljo še v modelih C-max, B-max in fiesta – vsak peti prodani ford pri nas poganja 1,0-litrski agregat ecoboost.

Bencinar in dizel v enem

“Trivaljni turbobencinar je poseben, ker je prerasel delitev med bencinskimi in dizelskimi agregati,” pravi Fordov produktni specialist Uroš Mihelčič in pojasnjuje: “Agregat ima to lastnost, da ima dolgo krivuljo navora z začetkom pri nizkih vrtljajih, zato je odziven in ga lahko vozimo kot avtomobil z dizelskim agregatom, medtem ko je treba za enake občutke atmosferske bencinarje priganjati v višje vrtljaje.”

Foto: Žurnal24 Ford C-max grafika Enolitrski ecoobost je alternativa tako 1,6-litrskemu bencinskemu kot vstopnemu 1,6-litrskemu dizelskemu agregatu. “Stroški pri dizlu so višji, še posebno po 130 tisoč prevoženih kilometrih, ko je treba menjati tudi dele, ki jih pri bencinarjih ni treba,” o prednostih bencinskih motorjev pravi Mihelčič. Po dizelskih agregatih praviloma posegajo vozniki, ki na leto prevozijo 20 tisoč kilometrov in več, saj se razlika pri višji vstopni ceni povrne z nižjo porabo po sto tisoč prevoženih kilometrih.

Množičnejša širitev malih agregatov zahteva nov način vožnje. “Za agregat se odločajo vozniki, ki so že imeli vozila z atmosferskim bencinskim motorjem in so vajeni voziti pri visokih vrtljajih, kar pomeni večjo porabo,” Mihelčič opisuje začetne težave voznikov trivaljnikov, ki imajo zaradi majhne prostornine največ težav na avtocesti. “Pri hitrostih nad 120 kilometri na uro se začne geometrijsko večati količnik zračnega upora, motor pa z vsakim preseženim kilometrom potrebuje več moči in poraba je večja,” še pravi Mihelčič, a dodaja, da se poraba z izkušnjami voznikov zmanjšuje.

Vse manjši za vse večje

Valj manj. Njihovo široko uporabo napovedujejo tudi premium znamke.

Trivaljni in dvovaljni motorji so v majhnih avtomobilih prisotni že desetletja, a še nikoli niso bili dovolj zmogljivi in ekonomični, da bi lahko poganjali enoprostorce ali večje limuzine. In če se je še pred desetletjem kdo nasmihal ob BMW-jevi seriji 3 z “le” štirimi valji, bo kmalu vso münchensko paleto pod serijo 5 poganjal novi 1,5-litrski trivaljni bencinar B38, ki bo denimo v seriji 1 zmogel 129 kilovatov (175 KM). V pripravi sta še 1,2-litrska izvedenka in dizelski 1,5-litrski stroj; ta naj bi imel razpon moči vse do 133 kilovatov (181 KM). Pri razvoju so se Bavarci še posebno potrudili pri zvoku, ki naj bi bil, kolikor je le mogoče, primerljiv z zvokom štiri- in šestvaljnika. Volvo je pred kratkim napovedal revolucijo z modularno izvedbo dvolitrskega motorja, pri čemer bodo četrti valj oziroma pol litra za posamezne izvedenke preprosto odvzeli. Motor s prostornino steklenice vode bo poganjal tudi 4,9-metrskega ford 
mondea.