Organizacija AMZS, ki izvaja programa EuroRAP in Sensor ocenjevanja ustreznosti in varnosti slovenskih cest, je gostila visokega gosta, ki je bil pred 17 leti med ustanovitelji programa EuroRAP, namenjenega ocenjevanju in izboljševanju cestne infrastrukture. Danes metodiko nevladne organizacije s sedežem v Londonu povzema že okoli 70 držav po svetu, Slovenija oziroma organizacija AMZS v programu sodeluje zadnjih osem let.
Temeljno sporočilo za finančnega ministra Dušana Mramorja, ministra za promet Petra Gašperšiča, ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, direktorja AVP Igorja Velova in druge, ki ga je John Dawson izrekal skupaj z vodstovm AMZS kot organizacije in zveze, je bilo, da že majhni, a dobro premišljeni vložki v infrastrukturo lahko bistveno zmanjšajo delež prometnih nesreč, smrti in poškodovanih, s tem pa državi prihranijo ogromno sredstev.
"Danes smo tu, da govorimo o denarju. Vsak premišljeno vložen evro vrne preračunano v povprečju sedem prihranjenih evrov," se Dawson naslanja na številne analize, ki so jih države znotraj programa izvedle pred in po vpeljavi različnih razmeroma poceni ukrepov. "Tako kot številne druge države se tudi Slovenija še ne zaveda dovolj, da prometne nesreče na leto vzamejo kar med 2 in 3 odstotke BDP-ja. To je zares ogromno denarja."
Konkretno analiza za Slovenijo, ki so jo na podlagi kartografiranja 3.180 kilometrov državnih cestnih povezav v Sloveniji opravili pri AMZS, kaže, da bi bi bilo mogoče z naborom ukrepov na leto obvarovali 225 oseb, ki bodo sicer tudi zaradi infrastrukture v nesreči utrpeli hude poškodbe ali celo umrli. V roku 20 let to pomeni kar 4.494 ljudi!
Preračunano bi s preprečitvijo teh nezgod, ki tako ali drugače bremenijo družbo (prek zavarovanja, stroškov intervencije, izgube v gospodarstvu zaradi zastojev, popravilo infrastrukture, bolnišničnega zdravljenja, dolgotrajne oskrbe, vpliva zaradi izgube dohodka poškodovanca ...) na leto država privarčevala 8,5 milijona evrov oziroma v 20 letih kar 170 milijonov.
Dawson kot ključno za začetek dejavnega izvajanja ukrepov izpostavlja predvsem dvoje. Najprej, da se pristojni v vladi vključno s finančnim in zdravstvenim ministrstvom zavedo resničnih razsežnosti, ki jih povzročajo prometne nesreč, ter trenutno po najrazličnejših delih proračuna skritih stroškov za odpravljanje njihovih posledic
Drug iz tega zavedanja izhajajoč pomemben pogoj pa je, da se k vzdrževanju cest pristopi sistematično, z namenskimi sredstvi in jasnimi cilji. Denimo za začetek, da se ukrepi izvedejo pri 10 odstotkih varnostno najbolj rizičnih odsekov državnih cest. "Predstavljajte si, da bi vam v letalu rekli, da njegovega motorja ne bodo vzdrževali eno leto. Bi si upali na takšno letalo?," je bil slikovit.
Robert Štaba, generalni sekretar AMZS in tudi eden izmed izvoljenih članov sveta direktorjev organizacije EuroRAP, je ob predstavitvi analize izpostavil, da ta ponuja vsa potrebna orodja izvajalcem prometih politik v državi za doseganje bolj varih cest. "Nimajo več izgovorov, da morajo najprej analizirati stanje, ali da je kakršnakoli preureditev predraga. Ponujamo jasen nabor ukrepov, s katerimi je mogoče izmerljivo vplivati na izboljšanje varnosti na najbolj nevarnih odsekih," je opozoril in pozval odgovorne, naj izkoristijo predloge, ki so se že v toliko državah izkazali za zelo dobre.
Pri izvajanju svojih politik, ko naj v eni generaciji do 2040 na cestah kot posledica novih avtomobilov in varnejše infrastrukture naj ne bi bilo več poškodovanih (!), jih uporablajjo tudi Velika Britanija, Švedska in Nizozemska, tri prometno najbolj varne države na svetu.
Kratek intervju z Johnom Dawsnom: "Volite tiste, ki imajo s prometno varnostjo jasne cilje"
Policija ponavadi reče le, da nekdo ni prilagodil hitrosti. Ampak v koliko primerih je infrastruktura med odločilnimi dejavniki, da se zgodi neka nesreča?
Splošna razdelitev, ki jo vodilni strokovnjaki največkrat uporabljajo, je, da bi bilo tretjino nesreč mogoče preprečiti z bolj izobraženimi vozniki, tretjino z varnejšimi avtomobili, tretjino pa z varnejšo infrastrukturo. Kar danes predlagamo, so predlogi za boljšo infrastrukturo, ki imajo z majhnim vložkom lahko relativno zelo visok donos. Menimo, da bi z nekaterimi ukrepi lahko preprečili polovico hujših nesreč na določenih odsekih.
Kaj pa so po vašem vedenju glavni problemi v Sloveniji?
V Sloveniji so predvse težava ceste, ocnjene zgolj z eno ali dvema zvezdicama, ki jih je zelo veliko. Ravno na te ceste se naš program najbolj usmerja.
Kako bi primerjali Veliko Britanijo in njen pristop k analizi in izvajanju ukrepov ter Slovenijo?
Velika Britanija je velika država z velikanskimi inštitucijami, zato so spremembe včasih zelo težke. Prednost Slovenije vidim prav tem, da bi bilo mogoče takšne ukrepe izvajati hitreje, bolj prilagodljivo. Kot manjša država se lahko tako hitro osredotočite na stroške.
Kaj pa lahko vsak navaden državljan stori za varnejše ceste?
Predvsem moramo voziti varno, znotraj okvirov omejitev hitrosti, pripeti in seveda trezni. Vedno se moramo zavedati, da sicer lahko kupimo avtomobil, ki dosega 4 ali 5 zvezdic za varnost, ne moremo pa kupiti varnejših cest. Tega se mora vsak odgovoren državljan zavedati in voliti tiste, ki imajo v svoji politični agendi jasne cilje tudi za večjo varnost na cetah.
andrej.leban@zurnal24.si