Mercedes je novemu razredu B namenil vse najmodernejše pripomočke za varnost in udobje, ki jih danes ponuja v svojem programu. Preizkusili smo jih.
Mercedes je v Slovenijo pripeljal novo generacijo enoprostorca razred B, ki vrača upanje v ta razred vozil, ki z naših cest ob planetarni popularnosti SUV vozil in križancev izginjajo.
Avtonomna vožnja pred vrati
Razred B zavrača trditve, da enoprostorci oblikovno niso privlačni ali dinamični za volanom. Med najbolj pomembnimi lastnosti nove generacije premijskega vozila pa je njegova "pamet". Gre za najsodobnejši računalnik na štirih kolesih. Če mislimo, da je avtonomna vožnja oddaljena še daleč, se motimo. Na trasi, ki nas je iz Ljubljane peljala po avtocesti na Štajersko in nazaj, smo bili presenečeni, na kako veliko število načinov razred B vozniku pomaga med vožnjo in jo tako naredi varnejšo in udobnejšo.
Številna tipala na vozilu, kamera na vetrobranskem steklu, pod vzvratnima ogledaloma in na zadku ter radar, skrit v masko motorja, tvorijo sluh, vid in tip vozila ter oblikujejo nekakšen varnostni ščit. Omogočajo, da avtomobil sam parkira, prehiteva na naš ukaz, vzdržuje varnostno razdaljo, prepoznava pešce, kolesarje, avtomobile in druge objekte ter v kritičnih situacijah prevzame "vajeti v svoje roke" z namenom, da prepreči trk ali pa vsaj omili posledice trka.
Videti je zapleteno, a ni
Na poti do Vranskega, kjer smo na AMZS Centru varne vožnje v varnih razmerah preizkusili sistem za opozarjanje pred trčenjem in sistem samodejnega zaviranja v sili, smo lahko večino tehnoloških bonbončkov v službi varnosti preizkusili na avtocesti.
Volanski obroč je v modernih vozilih pravi tehnološki čudež. Na Mercedesovem najdemo številna stikala, celo drsnike, ki se jih je treba navaditi. A ko jih voznik osvoji, z njimi upravlja "miže."
S pritiskom na stikalo na volanu smo vklopili radarski tempomat, ki v kombinaciji s kamero na vetrobranskem steklu nadzoruje promet do 500 metrov pred vozilom. Hkrati lahko voznik s pritiskanjem stikal navzdol ali navzgor uravnava, na kako veliki varnostni razdalji do vozil pred njim bi se rad peljal in tudi kakšno najvišjo hitrost naj vozilo vzdržuje.
Sistemi niso nadležni
Mercedes razred B lahko namreč po avtocesti vozi povsem avtonomno. V menijih na osrednjem zaslonu lahko v zavihku asistenčni sistemi že vnaprej pripravimo marsikatero našo željo, zelo pomembno se nam zdi, da lahko uravnavamo tudi občutljivost delovanja sistemov. Na začetku so nekateri sistemi motili proces vožnje, ali s piskanjem oziroma tresenjem volana. Opozorila so bila lahko celo tako moteča, da so vozniki izklapljali varnostne sisteme. Pri Mercedesu razred B te bojazni ni.
Avto zna sam prehiteti počasno vozilo
Radarski tempomat vzdržuje varnostno razdaljo, ko se na voznem pasu pripeljemo do počasnejšega vozila. Ob pritisku na smerni kazalec se vozilo samo, brez posega voznika prestavi na prehitevalni pas in pospeši mimo na primer tovornjaka ali drugega počasnega vozila. Ko ponovno vklopimo smerni kazalec vozilo, če se prepriča, da je to varno, spet samodejno zapelje na desni vozni pas. Če razred B zazna, da smo nezbrani in da zavijanje ni varno ali pa želimo brez vklopljenega smernega kazalca zapeljati čez polno črto, poseže v zavorni sistem in krmilni mehanizem ter nam prepreči, da bi zapustili vozni pas in na primer trčili v zid ali zapeljali s ceste. Na to nas učinkovito opozori tudi z zvočnim in vizualnim signalom na digitalnem zaslonu.
Avto, pametnejši od radarja
Kamera na vetrobranskem steklu odlično bere različne prometne znake in na podlagi tega avto sam uravnava hitrost v skladu s prometnimi predpisi. Ko smo se med testno vožnjo približali cestninski postaji, kjer hitrost začne že kilometer prej padati iz 130 kilometrov na uro na 100, 80 in 60 kilometrov na uro, je razred B samodejno zmanjšal hitrost in jo prilagodil omejitvam. Odličen način, da se izognete marsikateri kazni za prehitro vožnjo. Na cestninski postaji smo namreč zagledali skrito ohišje radarskega sistema.
Voznik omedlel, avto pa trčil v nasproti vozeče vozilo
Avtomobil bi bil zmožen v praksi celotno pot prepeljati ne, da bi se dotaknili volana, a to nam tehnologija v vozilih še ne dovoljuje, saj je njen namen pomoč pri vožnji in ne vožnja namesto nas. Ko smo spustili volan, je razred B vozil znotraj črt in bil na cesti povsem samostojen, tudi v ovinku. Vendar pa nas je avtomobil po določenem času opomnil, najprej z vizualnim opozorilom, da primemo volan, nato je sledila še serija zvočnih opozoril, v zadnji fazi pa je avto začel s funkcijo zasilne zaustavitve.
Sistem ne deluje moteče, hkrati pa se nam zdi zelo uporaben. Večkrat do zdaj smo v črni kroniki prebrali, da je voznika oblila slabost ali pa je zaspal za volanom, pri čemer je vozilo nenadzorovano prečkalo sredinsko črto in čelno trčilo v vozilo, ki je pravilno po svoji strani pripeljalo nasproti. Posledice so bile tragične.
Soočili smo ga z naletno tarčo
Na Vranskem smo preizkusili serijski sistem samodejnega zaviranja v sili v kombinaciji z napihljivo naletno tarčo. Slednja simulira ustavljeno vozilo na cesti. Posebnost sistema v Mercedesu razred B je, da zaznava tudi premikanje pešcev in kolesarjev. Do hitrosti 50 kilometrov na uro lahko varno zaustavi tudi pred pešcem, če mu pride na pot. Naš cilj je bil preizkusiti, ali to tudi drži. Z vozilom smo najprej s hitrostjo 30 kilometrov na uro, nato pa še 50 kilometrov na uro zapeljali proti naletni tarči, hkrati pa odmaknili roke z volana in stopalke za zavoro (tega ne poskušajte na cesti!). Avtomobil je obakrat učinkovito zavrl pred tarčo in se ustavil še pred trkom z blazino. Še ena zelena kljukica.
Zazna zastoj in se prilagodi koloni vozil
Na poti nazaj smo med Krtino in Domžalami naleteli na daljši zastoj. Kamera in radar na vozilu sta to zaznala že veliko prej, na to nas je opozoril tudi navigacijski sistem v vozilu. Avto je pred zadnjim vozilom v koloni začel pravočasno zavirati in se tudi varno ustavil, nato pa, ko se je premaknila kolona naprej, tudi sam speljal z mesta in vzdrževal varnostno razdaljo.
Bi parkirali naprej, vzvratno, morda bočno?
Ko smo se vrnili v Ljubljano, smo na parkirišču preizkusili še sistem samodejnega parkiranja. Avtomobil zna parkirati bočno, naprej in nazaj, odvisno od tipa parkirnega mesta. Voznik mora, ko se odloči, da bo vozilo parkiral, pritisniti na stikalo za vklop parkirnega asistenta, ki sam poišče dovolj veliko prazno parkirno mest in to vozniku javi na zaslonu. V našem primeru smo morali izbrati, ali želimo parkirati z nosom naprej ali vzvratno ter prestaviti ročico samodejnega menjalnika v način vzvratno. Takrat avto sam uravnava stopalko za plin in zavoro, vrti volan in uravnava menjalnik, naša naloga pa je bila, da smo na zaslonu, kjer se prikazuje 360-stopinjska slika okolice vozila, zgolj nadzorovali dogajanje med parkiranjem.
Pametni žarometi
Omeniti velja še napredne Multibeam prilagodljive žaromete LED, ki ponoči sami prilagajajo snop bele svetlobe razmeram na cesti. Napredni žarometi s pomočjo 18 posamično krmiljenih diod sami uravnavajo snop bele svetlobe na način, da ne glede na to, ali vozimo v mestu, po podeželju, na avtocesti ali gozdni poti vedno svetijo s polno močjo. Tudi, če nasproti vozijo druga vozila, ki jih žarometi zaradi izklapljanja posameznih diod v žarometu nikoli ne zaslepijo. Ne čuditi se, če boste v temi pešca zagledali že daleč pred vozilom. Zaradi grafično elegantnih, a dobro vidnih dvodelnih LED luči zadaj, pa vas bodo na daleč opazili tudi hitrejši vozniki, ki se vam bodo ponoči približevali od zadaj.
Avtonomna vožnja je bolj primerna za drone. Naj že to ravzijejo avte pa naj postijo homonomne.
Se polnoma strinjam, da so vsi ti pripomočki odlična stvar, oz. odlično pomagalo, ampak, Gregor, žal, avtonomna vožnja je v …