Slovenija je sicer (na dan 6. oktobra) med državami z najcenejšim bencinom in dizlom v Evropski Uniji, kar je seveda posledica vladne regulacije cen goriv, toda v isti sapi je težko razumeti, da je vlada – odločitve o ukrepih kontrole cen različnih vrst blaga s področja energetike se obravnavajo in sprejemajo na ravni delovne skupine pri predsedniku vlade – pozabila na utekočinjen plin, kjer je cena zelo visoka, in sicer 0,998 evra na liter. In ravno nizka cena plina je bila v preteklosti odločilen dejavnik za nakup tovrstnega avtomobila. 

Pri pregledu podatkov sosednjih držav v oči stopi Italija (cene se sicer pogosto razlikujejo od posamezne črpalke, op. p.). Najnižja cena plina po vladnih podatkih tam znaša 0,78 evra na liter, najnižja cena neosvinčenega bencina na črpalkah izven avtocest pa 1,642 evra na liter. Bencin je torej več kot dvakrat dražji kot plin in jasno je, da se nakup novega vozila na plin v Italiji še kako splača. Prihranek je ogromen, zagotovo se s privarčevanim denarjem da odplačevati tudi lep del zneska financiranja avtomobila (oz. kredita). Tisti, ki živite ob italijanski meji, se vam tako izplača plinski rezervoar napolniti na italijanskih črpalkah (a pozor, saj se cene razlikujejo od črpalke do črpalke). 

Foto: Saša Despot Dacia Duster LPG

Na Hrvaškem boste za bencin po večini odšteli 1,42 evra na liter, za plin pa (najceneje) 0,88 evra na liter (podatki portala cijenegoriva.info). Razlika znaša 0,54 evra na liter, tako da spet lahko govorimo o prihranku, ki se kupcu novega avtomobila na plinski pogon v primeru večjega števila prevoženih kilometrov močno izplača. Pomembno: za vse tiste, ki živite blizu hrvaške meje, se zagotovo izplača zaviti na sosednjo črpalko na Hrvaško, najcenejši avtoplin pri južnih sosedih ima črpalka Mitea Samobor.

Za primerjavo, najcenejši avtoplin v EU ima po podatkih portala tolls.eu (iz dne 26. september 2022) Bolgarija, in sicer le 0,49 evra na liter, kar je skoraj dvakrat ceneje kot v Sloveniji.

V Avstriji (cene se razlikujejo od črpalke do črpalke) je avtoplin dražji kot v Sloveniji (izven avtocest najcenejše okoli 1,1 evra na liter), a se, če gledamo primerjavo s ceno bencina (po podatkih ADAC 1,68 evra na liter), vožnja z avtoplinom v primerjavi z bencinom še vedno nekoliko bolj izplača kot v Sloveniji, kjer je razlika le med omenjenima pogonskima gorivoma 0,335 evra na liter. Sicer pa Avstrija sodi med države z najvišjimi cenami LPG-ja v EU. 

Na Madžarskem je trenutna srednja cena avtoplina na liter po podatkih portala holtankoljak.hu 0,93 evra na liter, kar je precej manj kot srednja cena bencina, ki trenutno znaša 1,59 evra na liter. Najnižja cena avtoplina sicer po podatkih omenjenega portala na Madžarskem znaša 0,82 evra na liter (torej krepko cene kot v Sloveniji), bencina pa 1,37 evra na liter. Tistim, ki živite na meji z Madžarsko, se torej izplača plinski rezervoar napolniti pri vzhodnih sosedih. 

Razlike s sosednjimi državami niso ogromne niti niso majhne (izstopa le Italija), je pa relativno velika razlika med razliko v ceni bencina in plina. To pa pomeni, da bi se potencialni kupec le s težavo odločil za nakup novega vozila na plin, saj bi pri teh cenah (poraba plina je za liter do dva večja pri vožnji na plin kot pri vožnji na bencin) le stežka toliko privarčeval, da bi upravičil nakup novega vozila na plin. Vse skupaj se tako "tepe" s strategijo in spodbudo države, da bi se Slovenci čim več vozili na plinski pogon.

Vlada je ob regulaciji cen goriv in znižanju davčne stopnje za energente sicer pojasnila, zakaj je bil utekočinjen naftni plin izvzet iz regulacije. "Utekočinjen naftni plin ne sodi pod zemeljski plin iz sistema, za katerega v skladu z ZNUDDVE velja nižja stopnja DDV. Po Direktivi o DDV je možna uporaba nižje stopnje DDV le za zemeljski plin, pri čemer utekočinjen naftni plin ne sodi v to kategorijo," so pojasnili. 

V Evropski uniji precej držav, po katerih bi se Slovenija lahko zgledovala

Preučili smo primerjalno tabelo cen portala tolls.eu (iz 26. septembra) in ugotovili, da v razliki povprečnih cen plina in bencina v Evropski uniji močno izstopajo Bolgarija (0,49 evra na liter LPG/1,45 evra na liter bencina), Belgija (0,77 evra na liter LPG/1,69 evra na liter bencina), že omenjena Italija, Francija (0,75 evra na liter LPG/1,55 evra na liter bencina), Estonija (0,87 evra na liter LPG/1,83 evra na liter bencina), Poljska (0,66 evra na liter LPG/1,33 evra na liter bencina), Nizozemska (0,84 evra na liter LPG/1,93 evra na liter bencina), Litva (0,74 evra na liter LPG/1,66 evra a liter bencina), Latvija (0,82 evra na liter LPG/1,71 evra na liter bencina), pa tudi Slovaška (0,86 evra na liter LPG/1,64 evra na liter bencina).

Slovenija nima najnižje razlike med ceno bencina in avtoplina v EU. Izstopa namreč Danska, kjer je avtoplin le nekaj centov cenejši od bencina. Danska je s ceno 2,03 evra na liter LPG tudi daleč najdražja, kar se tiče avtoplina. Po podatkih myLPG.eu je na drugem mestu Finska s ceno 1,5 evra na liter LPG.

Jasno je, da bi, v kolikor bi Slovenija želela zares spodbujati uporabo bolj zelene energije v prometu, morala biti cena avtoplina precej nižja, kot je trenutna. Le tako bi namreč s pametno finančno računico lahko ljudi spodbudili k nakupu vozila na plin, za katerega lahko, kot že rečeno, dobite nadvse ugoden kredit pri Eko skladu (čeprav se boste za odobritev načakali, saj je trenutna čakalna doba dva meseca).

In težko je seveda sprejeti vladna pojasnila, da je to stvar delovanja svobodnega trga, saj vidimo, da je v nekaterih državah v Evropski uniji povprečna cena plina tudi več kot dvakrat nižja kot povprečna cena bencina – v izstopajoči Bolgariji pa skoraj trikrat. A pri spodbujanju uporabe bolj zelenih energij v prometu je Slovenija slaba, kar se kaže tudi pri nakupih električnih avtomobilov, kjer smo zelo daleč od začrtane strategije. Več o tem tukaj. 

Slovenija Kaj delamo Slovenci narobe?

Na vprašanje, zakaj se vlada ni odločila za regulacijo avtoplina, obenem pa spodbuja nakup vozil na plin prek Eko sklada, konkretnih odgovorov s strani države nismo prejeli. "Pri odločitvi sodeluje več resornih ministrstev v povezavi z energetiko, trgovino in financami. Pristojni vladni resorji v okviru delovne skupine pri predsedniku vlade skrbno spremlja situacijo na trgu energentov in če bo potrebno, bo še dodatno ukrepala skladno z zakonskimi možnostmi in pooblastili. Vlada se za regulacijo utekočinjenega naftnega plina še ni odločila, regulirala pa je določena pogonska goriva, ki so v najširši potrošniški rabi (dizel in NMB- 95)," so nam sporočili z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. "Sicer opozarjamo, da so ukrepi kontrole cen po Zakonu o kontroli cen izredne narave, ki se lahko uporabijo v izključno z zakonom določenimi pogoji in okoliščinami (8. člen). V vsakem primeru mora država zagotavljati delovanje svobodnega trga in konkurence. Vlada se mora pri tovrstnih odločitvah omejiti le na ukrepe, ki dostopnosti in cen določenih vrst blaga na trgu ne bi še dodatno zaostrile," so še zapisali.