Ko so leta 2012 prvič predstavili novo modularno platforma MQB, se je zdela odličen način za hkratno zmanjšanje stroškov proizvodnje in povečanje kakovosti avtomobilov, verjetno pa si ni nihče mislil, da bo na njej v naslednjih desetih letih nastalo okrog 40 milijonov avtomobilov in da naj bi jih bilo do leta 2030 predvidoma že 80 milijonov.
Platforma MQB, kratica označuje »Modularer Querbaukasten«, kar v slovenščino prevedemo kot »modularna platforma za prečno vgradnjo (motorjev)«, je v avtomobilski svet prišla leta 2012 skupaj s volkswagnom golfom sedme generacije, ki mu je kmalu sledil tudi audi A3.
Velika prelomnica
Tedaj je za Volkswagnovo skupino pomenila zelo veliko prelomnico, saj je zamenjala kar tri dotedanje platforme. Skrivnost njenega uspeha je bila v ekstremni modularnosti. Ker ima sedem osnovnih različic, je bilo na njej namreč z različnimi modifikacijami mogoče zasnovati izjemen razpon različnih avtomobilov.
Zanimiva podrobnost je, da je edina konstanta vseh na njej razvitih avtomobilov le razdalja med skupino pedalov in prednjo osjo avtomobilov. Poleg tega so jo že v začetku zasnovali ne le za prečno vgrajene motorje z notranjim zgorevanjem, ampak tudi za elektrificirane pogone, se pravi hibride in priključne hibride.
Direktor oddelka Group Service pri Porsche Slovenija, Jože Gregor Terglav, pravi, da je bil temeljni cilj uvedbe sistema MQB zagotoviti novo skupno tehnično platformo za različne modele znamk koncerna Volkswagen v več segmentih vozil. Dodaja, da so podobni sistemi in platforme izdelani za nekoliko daljše časovno obdobje, deset let in več. Razlog za prehod na novo platformo je bil tudi ta, da predhodna platforma ni več zagotavljala ustrezne integracije novih sistemov, predvsem na področju digitalizacije, asistenčnih sistemov in novih pogonskih sklopov.
Do danes je na platformi MQB nastala množica avtomobilov vseh znamk Volkswagnove skupine in celo nekaterih drugih znamk. Denimo, novi ford tourneo connect, ki je »dvojček« novega volkswagna tourana. Poleg tega je presenetljivo tudi, da so si na njej zasnovani avtomobili zelo različni, saj paleta denimo sega od majhnega volkswagna pola, preko volkswagna passata ali škode kodiaq, vse do ameriškega velikega SUV-ja volkswagna atlasa.
Ob pravem času
Platforma MQB je prišla za Volkswagnovo skupino ravno ob pravem času, saj je bila ta tedaj v fazi agresivne rasti in ji je zelo pomagala pri poenostavitvi proizvodne logistike. Volkswagnov šef Thomas Schäfer pravi, da je bila zamisel o enotni platformi briljantna, saj jih je pripravila do tega, da so o proizvodnji avtomobilov razmišljali bolj enotno: »Po zaslugi platforme MQB lahko avtomobile premeščamo med tovarnami in hitro zaženemo proizvodnjo novega modela. Ko so jo prevzele vse naše znamke, je res postala uspešnica.«
S skupnimi komponentami za zelo različne modele je uporaba platforme MQB pripomogla tudi k zmanjšanju proizvodnih stroškov in stroškov samega razvoja novih modelov. Skupina je na njen račun prihranila milijone evrov. Danes avtomobile, ki so zasnovani na njej, izdelujejo ne le v Evropi, ampak tudi v severni in južni Ameriki, Aziji, Afriki in do nedavnega tudi v Rusiji.
Platforma je sicer svoj vrh dosegla leta 2019, ko so izdelali sedem milijonov na njej zasnovanih avtomobilov. Celo v kriznem letu 2022, ki so ga zaznamovali pandemije, polprevodniška kriza, kriza z dobavnimi verigami in ukrajinska vojna, je bilo na njej izdelanih 5,5 milijona avtomobilov. Poleg tega je bila vse do leta 2021 najbolj množična platforma za osebne avtomobile na svetu. Šele tega leta je namreč Toyoti uspelo, da jo je po množičnosti prehitela s prav tako modularno platformo TNGA. Na tretjem mestu pa je prav tako modularna platforma CMF skupine Renault-Nissan.
Na vprašanje, kako je platforma MQB vplivala na vzdrževanje in servisiranje vozil, je Terglav odgovoril, da je odgovor nanj izjemno kompleksen in večplasten. Tu enostavnega odgovora seveda ni. Skupne platforme in sistemi vedno zagotavljajo proizvodnjo večjega števila enakih ali podobnih delov, pri čemer se pocenita razvoj in serijska proizvodnja vozil ter sestavnih in nadomestnih delov. To velja tudi za potrošni in servisni material. Vozila so si bolj podobna, servisi uporabljajo manj različnega in raznovrstnega specialnega orodja, delo v servisu je nekoliko »bolj enostavno«, kot bi bilo sicer. Podoben način vzdrževanja modelov več znamk je za servisno osebje dobrodošel, ker so si procesi in delovni koraki na določeni platformi/sistemu enaki ali zelo podobni – obstajajo pa tudi posebnosti in izjeme. Glede na vse navedeno in ustaljene ekonomske zakonitosti zagotovo velja, da skupna platforma MQB ima pozitivne učinke tako za stranke kot za servise, zaključi Terglav.
Merilo v panogi
Analitik svetovalnega podjetja Jato Dynamics Felipe Munoz pravi, da je prav platforma MQB v zadnjem desetletju pripomogla k hitri rasti prodaje v Volkswagnovi skupini: »Postala je panožno merilo in zgled za avtomobilske proizvajalce, ki se še vedno spopadajo s težavami zaradi velikega števila različnih platform. Za Volkswagnove uspehe v zadnjih letih niso toliko zaslužni marketing, odnosi z javnostmi ali kakovost vozil, ampak predvsem modularna platforma MQB.«
Pri Volkswagnu so podoben recept poskusili uporabiti tudi za električne avtomobile, za katero so razvili modularno platformo MEB, vendar pa ta ni tako uspešna kot platforma MQB. Schäfer je v odgovor na to pojasnil: »Oblikovanje arhitekture za električne avtomobile se povsem razlikuje od arhitekture za avtomobile s termičnimi motorji. V tem primeru morate loviti ravnotežje med številčnostjo proizvodnje in konsistentnostjo rešitev ter možnostjo hitrih prilagoditev, saj se tehnologija električnih avtomobilov razvija izjemno hitro. Komponente, ki naj bi jih več klet izdelovali v milijonih primerkov, je marsikdaj treba v trenutku zamenjati.« Pri koncernu že razvijajo naslednico platforme MEB, ki bo nosila naziv SSP. A ko bo predstavljena, bodo marsikateri avtomobil s platformo MEB še v razvojni fazi.