Kristjan Meznarič je vodja Specializirane enote avtocestne policije Ljubljana. Startal je dobesedno "iz ničle", saj je bila enota kot prva v državi ustanovljena pred komaj par meseci in tako šele vzpostavlja model delovanja. Prihodnje leto se bodo na podlagi teh izkušenj po vseh krakih križa vzpostavile še štiri enote avtocestne policije. Z njo je država končno stopila v korak s trendi in se problematike prometne varnosti na naših osrednjih tranzitnih žilah lotila sistematično.
Prvi koraki niso lahki, ekipa je kadrovsko in tehnično podhranjena, začeli so z rabljenim in za avtocestno delo ne vedno primernim voznim parkom ter le nekaj kosi prav tako rabljene tehnične opreme. V tem trenutku se lahko Meznarič zanaša predvsem na ekipo, med katerimi je večina že prekaljenih prometnih policistov.
Med največje pridobitve nove enote za prometno varnost Meznarič šteje precej večjo prisotnost policistov v avtocestnem toku, kar že samo po sebi pozitivno vpliva na obnašanje voznikov. Inkasantstvo ni v prvem planu, osnovni cilj je pravočasno odkrivanje nevarnih početij voznikov, ki se lahko končajo z nesrečami s hudimi posledicami.
Ko smo v dopoldanskem času obiskali enoto s sedežem v Kompoljah, je bilo v zraku nekdanje Darsove cestne baze čutiti mladostni entuziazem. Da je mogoče s pravim pristopom razmere premakniti na bolje. Velika večina voznikov je po dosedanjih izkušnjah na njihovi strani - prometna varnost je odvisna od obnašanja vseh.
Vaša enota avtocestne policije kot prva izmed predvidenih petih deluje nekaj mesecev. Kako bi ocenili dosedanje delo in ugotovitve o stanju na našem omrežju?
Predvsem menim, da je to zelo dober projekt in že prvi meseci to dokazujejo. Specializirana enota avtocestne policije Ljubljana je s svojim delovanjem začela 1. junija, kar pomeni, da naše policijske patrulje operativno delujejo na avtocesti dobre štiri mesece. V tem času so policisti zaznali in izvedli skupno okoli sedem tisoč ukrepov proti kršiteljem cestnoprometnih predpisov. Napoteni smo bili na okoli 500 prometnih nesreč, zasegli smo okoli 50 motornih vozil in izvedli več kot 900 ukrepov zoper voznike tovornih vozil. Na podlagi teh podatkov lahko ocenjujem delo enote oziroma bolje rečeno delo svojih policistov kot strokovno, zavzeto in zelo uspešno. Po drugi strani se spreminja tudi zavedanje pri voznikih. To, da smo veliko bolj prisotni in opazni na avtocesti, se že pozna. Ljudje zdaj počasi razumejo, da na cesti obstaja večja verjetnost nadzora in če bodo storili prekršek, tudi kaznovanja.
Ste nad razmerami na AC presenečeni ali so v skladu z vašimi vnaprejšnjimi pričakovanji?
Če sem lahko iskren me je problematika na avtocesti nekoliko presenetila. Že od prijave na delovno mesto vodje Specializirane enote avtocestne policije Ljubljana sem se zavedal, da je avtocestna policija v takšni obliki, kot danes delujemo, več kot potrebna v slovenskem avtocestnem območju. Vendar pa si pred pričetkom samega delovanja nisem mislil, da je problematika tako zelo obširna in se je še enkrat več pokazalo, da je bila odločitev glede ustanovitve naše enote pravilna ter nujno potrebna. Trenutno opažamo, da je stanje slabše kot se je zdelo na prvi pogled na področju upoštevanja predpisov s strani voznikov tovornih vozil.
Eno od negativnih presenečenj je tudi, koliko ljudi na avtocesto zavije pod vplivom alkohola ali celo drog. Doslej smo samo v naši enoti iz prometa na avtocesti izločili že prek 150 pijanih voznikov. Vmes so bili tudi poklicni vozniki.
Na katerih področjih pa je stanje boljše od pričakovanj?
Po poletni turistični sezoni se zdaj umirja stanje glede obravnavanja prometnih nesreč. Osebno sem glede tega pričakoval težjo problematiko.
Kako veliko območje pokriva ljubljanska enota avtocestne policije?
Celotno območje ljubljanskega obroča, na primorski avtocesti do Unca, na dolenjski do Biča, na gorenjski avtocesti do Karavank, na štajerski pa pod Trojanami do predora Jasovnik. Prihodnje leto bodo predvidoma ustanovljene še vse ostale enote - koprska, celjska, mariborska in novomeška.
Ko bomo kadrovsko povsem izpopolnjeni, bomo na vsakem kraku prisotni 24 ur na dan, vse dni v tednu.
Koliko potem na dan prevozi vaš tipični patruljni avto?
Tudi po 400 in več kilometrov. S tem, da so trenutni avtomobili "podedovani", saj so bili prerazporejeni iz drugih enot.
Kaj so glavne hibe v obnašanju različnih kategorij voznikov?
Na avtocesti se večino med seboj prepletajo vozniki tovornih in osebnih vozil. Na eni strani vozniki tovornih vozil opravljajo svojo osnovno dejavnost in poskušajo s čim manj stroškov narediti čim več kilometrov po naših avtocestah. Z namenom doseganja teh ciljev pa nekateri od njih namerno oziroma zavestno kršijo predpise različnih zakonov, ki zagotavljajo njihovo varno udeležbo v cestnem prometu.
Na drugi strani pa imamo voznike osebnih vozil, ki poskušajo v najkrajšem času priti na svoj cilj in vse preveč poskušajo čas nadoknaditi med vožnjo. Seveda pa ob prehitri vožnji, ki je posledica prej opisanega, še vedno zaznavamo preveč neodgovornih voznikov, ki se na svojo pot po avtocesti odpravijo kljub prekomernemu zaužitju alkoholnih pijač, prepovedanih drog oziroma drugih prepovedanih substanc in s tem ne ogrožajo samo sebe, ampak tudi druge uporabnike avtocest.
Predvsem so vedno presenetljiva poročila o nadzorih tovornega prometa - zdi se, da skoraj ni tovornjaka oziroma voznika, pri katerem ne bi našli vsaj kakšne resne napake, kako je s tem?
Po naših avtocestah se dnevno prevaža ogromno število tovornih vozil in moram poudariti, da večina od njih spoštujejo pravila. So pa naši policisti strokovno usposobljeni in tako za kontrolirano tovorno vozilo že ob ustavitvi zaznajo oziroma posumijo na kršitev predpisov. Mogoče iz tega razloga izgleda, da je z vsakim tovornim vozilom nekaj narobe, res pa je da je ugotovljenih prekrškov bodisi iz naslova tehnične brezhibnosti, nepravilnosti pri prevozu tovora oziroma predpisov, ki določajo pogoje za vožnjo tovornih vozil, veliko in po moji oceni preveč.
Ali ste že opravljali nadzor tudi nad manipulacijami tahografov? Kakšne nove tehnike uporabljajo goljufi?
Da, seveda redno kontroliramo tudi tahografe in morebitne manipulacije. Trend pri slednjih se je v zadnjem času spremenil, vse več je manipuliranja s programsko opremo. Tako je manipulacijo težje ugotoviti in je mogoča le, če se voznika dobi na vožnji ob vklopljeni manipulaciji. Smo pa odkrili že kar nekaj primerov zlorab.
Kakšne bodo slovenske avtoceste zaradi uvedbe avtocestne policije čez deset let?
- "Upam, da za vse udeležence predvsem bolj varne in bolj pretočne."
Kaj lahko v tej smeri že danes pripomoremo vozniki sami?
- "Glede pretočnosti gotovo zelo pripomore varnostna razdalja, ki je ključni faktor. Nato spoštovanje hitrostnih omejitev. Vedno se nam nekam mudi, na avtocesti pa zato velikokrat želimo nadomestiti čas. Treba je razumeti, da si je treba tudi za pot vzeti čas. In kot tretje, da za volan sedemo le trezni in ne uporabljamo telefona."
Velikokrat splošna javnost meni, da so tujci vir večine težav na naših cestah. Kaj pa v resnici vidite policisti, kakšno primerjavo lahko naredite med slovenskimi in tujimi vozniki avtomobilov, med slovenskimi in tujimi vozniki tovornjakov?
Pri nadzoru cestnega prometa policisti ne delajo razlik med tujimi ali slovenskimi vozniki, ampak ločujejo voznike na tiste, ki spoštujejo predpise in tiste, ki jih kršijo. Še posebej odreagirajo na tiste kršitve, ki ogrožajo udeležence v cestnem prometu oziroma predstavljajo potencialno nevarnost za povzročitev prometne nesreče. Lahko celo poudarim, da tako pri voznikih tovornih vozil, kot tudi pri voznikih avtomobilov opažamo pri slovenskih voznikih bolj agresivno vožnjo, predvsem v smislu nedovoljenega prehitevanja in prekoračene hitrosti vožnje.
Kaj lahko poveste o uporabi mobilnih telefonov na avtocesti, kako razširjena je ta problematika?
Kljub vmesnemu povišanju kazni v novem ZPrCP se stanje še ni izboljšalo. Od začetka našega delovanja smo skupaj zaznali že prek 700 prekrškov povezanih z uporabo mobilnega telefona pri vožnji in to je ogromna številka. Zdaj je denarna kazen dvakrat višja, dodana je tudi stranska sankcija kazenskih točk, vendar trenutno pri delu še ne opažamo, da bi se nepravilna uporaba med vožnjo zmanjšala. Ukrepanje za tovrstne prekrške je še vedno ena naših temeljnih nalog, saj je uporaba mobilnega telefona pri vožnji velikokrat tudi dejanski vzrok za povzročitev prometne nesreče. Verjetno se bo stanje začelo izboljševati, ko bo vse več voznikov in voznic kaznovanih z novimi kaznimi in bo to prodrlo med ljudi.
Ali nameravate uporabljati tudi avtomatske sisteme prepoznavanja nepravilnega telefoniranja s kamerami, tako kot ponekod v tujini?
Zaenkrat še nismo pogovarjali o takšnih rešitvah. Če se bo izkazalo v tujini, ni razloga da ne bi bilo tudi pri nas.
Varnostna razdalja je eden glavnih vzrokov za trke na AC. Kako se borite proti temu, kaj bi bilo smiselno več narediti tudi širše poleg vašega dela?
Tako je, varnostna razdalja je po statističnih podatkih najpogostejši vzrok za prometno nesrečo na avtocesti. V ta namen policisti na primernih mestih izvajajo meritve varnostne razdalje z ročnim merilnikom. Če je razdalja prekratka, merilnik zabeleži kršitev in fotografijo s katero se kršitelju dokazuje prekršek. Drug princip meritve varnostne razdalje je s sistemom Provida, in sicer policisti s pomočjo sistema ter referenčnih točk, kot so sredinske črte, ob izmerjeni hitrosti vožnje merjenega vozila določijo tudi medsebojno razdaljo med vozili.
Glede izboljšanja prometne varnosti, ki se nanaša na upoštevanje varnostne razdalje aktivno sodelujemo z vodstvom Darsa in skupaj iščemo rešitve za izboljšanje stanja. Na primer z obveščanjem voznikov na informacijskih portalih, ki so postavljeni na odsekih, kjer je tovrstnih nesreč največ.
Katere nove tehnične opreme se veselite, da bo vpeljana v vaše enote?
Veselimo se pridobitve vsake nove opreme, ki omogoča kvalitetnejšo in enostavnejšo kontrolo v cestnem prometu. Sicer za nabavo opreme skrbi Uprava avtocestne policije v Postojni, tako da mi sama dinamika nabave ni povsem znana. Kolikor pa vem, sta trenutno poleg ostalih vozil v postopku nabave tudi dve zmogljivejši patruljni vozili BMW serije 5. Prav tako pa nas bodo v kratkem opremili s številno računalniško opremo, novimi merilniki hitrosti in varnostne razdalje, diagnostiko za ugotavljanje tehnične brezhibnosti vozil in podobno. Treba je poudariti, da postopek nabave s strani Uprave avtocestne policije poteka preudarno in se v postopku nabave predhodno prouči, ali se oprema potrebuje pri sami operativni uporabi avtocestne policije.
Kako policisti gledate na vozila, kaj na primer v vašem policijskem avtu najbolj cenite?
Policisti na vozila policije gledamo predvsem iz vidika varnosti, enostavnosti za upravljanje in z vidika zmogljivosti, da se lahko z njimi nemoteno opravljajo policijske naloge. Težko ocenjujem, kaj policisti najbolj cenijo v službenih vozilih, saj nekomu veliko pomeni udobnost, drugemu varnost, nekomu pa zmogljivost. Namen vsakega službenega vozila pa vsekakor je, da se policisti v njem počutijo varno in udobno pri opravljanju nalog. Prav tako pa je pomembno, da se z vozilom enostavno upravlja, saj morajo biti policisti pri nujni vožnji zbrani na samo vožnjo ter ravnanje drugih udeležencev v cestnem prometu in se v teh trenutkih nimajo časa ukvarjati z raznimi stikali oziroma drugimi motečimi faktorji v vozilu.
Uporabo katerih asistenčnih sistemov predlagate voznikom?
Vsekakor je vsak asistenčni sistem v vozilu dodana vrednost za zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu. Lahko pa samo poudarim, da naj se vozniki pred uporabo asistenčnih sistemov z njihovim namenom in samim delovanjem dobro seznanijo, saj večkrat opazimo, da vozniki sploh ne poznajo namena določenega asistenčnega sistema in je lahko njihova uporaba v teh primerih nevarnejša, kot sama neuporaba.
Približuje se zima - kakšne novosti pri nadzoru in usmerjanju prometa napovedujete zdaj, ko imate pomoč tudi pri Darsovih nadzornikih z novimi pooblastili?
To je resnično rak rana vsako leto. Avtocestna policija se bo glede tega priklopila na že izdelane protokole in bomo nudili pomoč Darsu predvsem v smislu izločanja prometa. Treba je opozoriti javnost, da so se pooblastila cestninskih nadzornikov s spremembami ZPrCP razširili tudi v delu, ki se nanaša na ukrepe glede varnosti in pretočnosti v zimskih razmerah. To nam dejansko omogoča še boljše sodelovanje z avtocestnimi nadzorniki in se z njihovim vodstvom že dogovarjamo glede sprememb oziroma dopolnitev obstoječih protokolov glede ravnanja v zimskih razmerah. Tako bo naše delovanje poenoteno, naša skupna vizija pa je tudi uveljavitev mešanih patrulj, saj bi to zagotovo predstavljajo dodano vrednost glede varnosti in pretočnosti prometa na naših avtocestah.
V kakšnem smislu bi delovale mešane patrulje?
Delo enih in drugih bi lahko bilo tako bolj utečeno, saj bi si izmenjevali informacije vsak s svojega področja in pristojnosti. Tudi na Darsu imajo že ogromno izkušenj na primer s tahografi, pretežkimi vozili in podobno. Pri nadzoru tahografov bi si lahko pomagali z njihovimi podatki o tem, kako se je vozilo gibalo na podlagi DarsGo sistema cestninjenja in podobno.
Med svojim delom ste gotovo naleteli na številne nenavadne primere. Lahko kakšnega izpostavite?
Takšnih je mnogo, tako negativnih kot pozitivnih. Med slednjimi pa bi izpostavil, ko smo pomagali porodnici, ki je v avtu obtičala v zastoju. Uspelo nam je pravi čas priti do nje in jo pospremiti v porodnišnico v Postojno, saj bi sicer gotovo rodila v avtu. Tako smo bili na neki način del porodne ekipe.
Velika večina našega dela je v zvezi s cestno varnostjo in spoštovanjem predpisov, je pa vmes veliko ostalih primerov, na primer ko posredujemo pri prijavi raznih kaznivih dejanj na avtocestnih postajališčih, nudimo pomoč ostalim policijskim enotam ...
Številni dogodki so verjetno takšni, ki pustijo globoko sled. Kot so posredovanja pri hudih prometnih nesrečah ...
Da, vsak tak dogodek pusti v ozadju neki spomin. Policisti nismo imuni na takšne dogodke, čeprav morda tako od zunaj izgleda. Policija zagotavlja strokovno pomoč, imamo zaupnike in psihološko pomoč. Najbolj pa pomaga pogovor s sodelavci, da lahko to damo ven iz sebe.
Je pa to del našega poklica, ki je sicer lep, a v takšnih primerih tudi težek.
Prvi mesec sem od tega preprostega spletnega gospodinjskega dela prejel 26391. To delo je na spletu in je delno ali …
Kdaj boste začeli strikno kaznovati tovornjakarje, ki se pripelijo drug za drugega na razdalji 10 m in manj, kar posledično …
Zanimivo, kako si vodje enot nenehno razlagajo uspešnost po številu ukrepov. Ampak, če je veliko število ukrepov, potem je tudi …