Vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo je v medresorsko usklajevanje poslala predlog uredbe o spremembi cestnin, ki naj bi začela veljati s 1. septembrom letos.

Z uredbo vlada uvaja nov razred cestnin pri tistih vozilih, pri katerih se cestnina plačuje glede na prevoženo razdaljo, torej tovornjakih. Doslej so predpisi glede na največjo dovoljeno maso in število osi določali dva cestninska razreda. V prvem so bila vozila, ki so imela dve ali tri osi in skupine vozil z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kilogramov, v drugem razredu pa so bila vozila, ki so imela več kot tri osi. 

Nova uredba prvi razred tovornih vozil (R2)  razbija na dva dela, in sicer bodo po novem v prvem razredu motorna vozila z dvema osema, v drugem razredu (R3) pa motorna vozila ali skupina vozil s tremi osmi. Dosedanji drugi razred vozil s štirimi ali več osmi pa bo postal tretji razred (R4). 

Vlada z uredbo določa tudi višino cestnine za novi prvi razred, ki je za 10 odstotkov nižja, kot je bila v doslej skupnem razredu. 

Na upravitelju avtocestnega omrežja Darsu so za Žurnal24 potrdili spremembe in dodali, da bo uvedba cenejšega razreda tovornih vozil na podlagi podatkov cestninjenja s sistemom DarsGo pomenila zanje približno 1,8 milijona evrov izpada dohodkov na letni ravni.

Foto: Saša Despot DARS avtocesta hitrost opozorilna tabla omejitev promet

Uvedba sistema brez ustavljanja je bila zelo uspešna

Dars je pred kratkim objavil nekaj ugotovitev o sistemu DarsGo cestninjenja tovornih vozil brez ustavljanja, ki so ga uvedli aprila 2018. Kot ugotavljajo pri podjetju, se je novi avtomatizirani sistem pobiranja cestnin brez ustavljanja izkazal za zelo uspešnega, kar dokazuje tudi zadovoljstvo njihovih uporabnikov - voznikov in lastnikov tovornjakov. Tako so izmerili kar 92,8-odstotno zadovoljstvo glede sistema DarsGo, medtem ko je indeks skupnega zadovoljstva uporabnikov avtocest z našim omrežjem 76,4-odstotna. 

Sistem DarsGo zajema 128 cestninskih portalov, v njem pa je registriranih že okoli 330 tisoč tovornih vozil in več kot 91 tisoč strank. Na dan se povprečno izvede več kot pol milijona cestninskih transakcij, izračun pa pravi, da je zaradi takšnega sistema pobiranja cestnin, ki zmanjšuje gnečo in skrbi za bolj enakomeren promet, v povprečju prihranek pri izpustih tovornih vozil med 5 in 7 odstotki.

Največ je uporabnikov iz Slovenije (na dan 31. 12. 2019 jih je bilo nekaj prek 40 tisoč), tesno zadaj pa so romunski uporabniki in tovornjakarji iz Poljske. Sledijo Madžari, Nemci, Hrvati ...

Dars je ponovil tudi že znano dejstvo, da je s tovornim prometom dnevno najbolj obremenjen odsek med Kozarjami pri Ljubljani in razcepom Nanos, ki ga je leta 2019 v povprečju prevozilo po 9.000 tovornih vozil.

andrej.leban@zurnal24.si