Že dolgo ni bil v mojih rokah karavan, ki bi nežneje božal moje (družinske) čute in drugim obračal vratove. Seveda gre pri slednjem dobršen del zahvale res atraktivni zunanjosti AMG line z velikanskimi platišči in prestižno barvo, ampak zavidljivi pogledi so bili upravičeni. Joj, kaj bi dal, da bi še dizelski motor lahko sledil tej pojavi. Kmalu sem razumel, zakaj v tovarni na avto niso nalepili oznak za motor. Pa vseeno - karavanski razred C je odčital lekcijo, kako v premium razredu poskrbeti za zahtevnega očeta.

Preberite še: 

• test limuzine C220 bluetec

• slovenska predstavitev karavana C T

Karavanski C, oziroma C T, kot ga imenujejo, je bil v minulih generacijah po prodaji v globoki senci limuzine, vse drugače kot pri BMW in Audiju. Pri najnovejšem T-ju pa je jasno, da lahko z njim precej bolj kot doslej računajo na mlajšo in družinisko-aktivno populacijo svoje klientele, ki so ji blizu klasika karavanske uporabnosti, smisel za detajle in uporabno napredno tehnologijo ter skrb za čutno udobje. Zakaj?

Avto deluje sodobno atraktivno, še posebej z naprednimi žarometi LED, ki z obliko že na daleč izžarevajo naprednost. AMG line zunanjost in notranjost, ki je cenovno najvišje postavljen izmed paketov opreme, je testnemu vozilu vdihnil športne atribute, ne le vizuelno nastopaške (najmanj 18-palčna platišča, nabuhli robovi, dvocevni zaključek), temveč tudi po vsebini, saj je podvozje znižano za 15 mm, zavore perforirane za hitrejše hlajenje, zasuk volana pa z enega na drugi skrajni del skrajšan na zelo direktna dva vrtljaja.

Foto: Saša Despot Mercedes-benz C T Sedeže je sicer potrebno v določeni meri še ročno nastavljati, a nič ne de, da le dobro in udobno držijo telo in so s svojo tenko zasnovo prijazni do zadaj sedečih. Tudi ostala notranjost je zmes športnega poslanstva in občutka za fine zaključke, z nenehno prisotnostjo kakovostne izdelave. Mesnat volan, pogled na merilnike, zelo lični, a malce težavno nadzorovan infotainment, vzvodi stikal, nešteto možnosti nastavitev, denimo klime, ambientalne osvetlitve ... V vse to pa nikakor ne sodi Garminova grafična rešitev navigacije, saj v avtu takšnega kova vektorska grafika zemljevidov deluje zelo ubogo.

Kljukica za družinsko uporabo

Ker je avto karavan, gre pričakovati, da bo v njem večkrat pestro. Skrajna zadnja potnika ne bosta imela pripomb, za 8 centimetrov daljša medosna razdalja v primerjavi s predhodnikom je dobro unovčena v prostoru za telo, tudi za povprečno visoko glavo. Malce slabše bo morebitnemu petemu potniku, saj je med sedeži visok tunel gredi zadnjega pogona. Napredna klimatska naprava dovoljuje samostojno urejanje temperature zadaj.

Foto: Saša Despot Mercedes-benz C T Prtljažnik se pritiče nazivu športnega karavana. To pomeni, da ga po velikosti 495 litrov resda lahko prekosi marsikateri “karavanski civilist”, a po obdelanosti nikakor. Vse je premišljeno, od roloja, ki se dviguje hkrati s prtljažnimi vrati (električna je treba doplačati) do ličnih malih gumbkov, s katerimi je mogoče tako iz prtljažnika kot iz zadnje klopi sprožiti poklop po tretjinah deljivih sedežnih naslonjal v ravno dno. Kdo bo sicer pogrešal možnost ločenega dviga stekla, kot pri BMW-ju. V prtljažnikovi “kleti” je še nekaj prostora, zabaven je bil pogled na rezervni paket žarnic, ki jo slovenska pravila zahtevajo, čeprav avto, krog in krog osvetljen z LED tehnologijo, ne ve več, kaj bi z njimi.

V vožnji super, a ne brez napakic

Tudi v vožnji se C T ne izneveri. Športno podvozje in velika platišča sicer puščajo svoj davek v malce trši vožnji, a to se od takšnega avta pričakuje, mar ne? Avto je zelo stabilen pri visokih hitrostih in zaviranju ter tudi v ovinkih, kjer zadek vestno sledi, po želji dovoljuje tudi nadzorovano drsenje “ritke”. Ponavlja pa se zgodba, ki sem jo občutil že pri limuzini in sicer da nos pri vztrajanju v ostro začrtani liniji v nekem trenutku brez volanskega opozorila sklene, da ima dovolj in prekomerno zdrsne. 4x4 pogon bo prišel čez nekaj mesecev.

Menjalniku ne pritiče ocena vrhunsko, saj v primerjavi s pretikanjem BMW-ja ali dvosklopčno rešitvijo Audija deluje počasneje in manj dovzetno za voznikove razvade. Nikakor pa ni slab. Poraba med 7,0 in 7,5-litri pri zmerno športni vožnji je za štirivaljnik pričakovana.