Vršilec dolžnosti direktorja agencije Igor Velov zavrača očitke, izrečene v petek ob robu generalnega srečanja Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč v Ljubljani, ko je bilo izpostavljeno, da nacionalna ustanova za varnost in preventivo ni upravičila pričakovanj. 

"Organizirano preventivno delo je denimo trenutno sploh na najnižjem nivoju v zadnjih letih. Sami v zvezi opravimo ogromno prostovoljnega dela, a smo v organizaciji preventivnih akcij prepuščeni bolj kot ne samim sebi," je dejal sekretar Zveze šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Dejan Vidic. 

Velov je v odzivu za zurnal24.si zapisal, da ZŠAM, ki ima sicer 7.500 članov, ni edina v Sloveniji, ki deluje za področju preventive, sama agencija pa da nudi podporo vsem, ki delujejo na tem področju. "Trdim, da se je pod mojim vodstvom odnos do ZŠAM in sodelovanje z njimi izboljšalo," pravi Velov, a dodaja, da AVP ne more več financirati nekaterih preventivnih dejavnosti, saj zanje preprosto nima denarja.

V obrazložitvi proračuna za 2014 je v dokumentu Ministrstva za infrastrukturo sicer dana sledeča zaveza: "Na področju zagotavljanja varnosti v cestnem prometu je potrebno slediti ciljem Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji (NPVCP) 2013/2021. Slednje je dosegljivo s spodbujanjem udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti ter z zagotavljanjem varnejših vozil in cestne infrastrukture." 

Vidic: zakaj AVP ne stori tistega, kar ji omogoča akt?

"Kriza ne sme biti izgovor", odgovarja Vidic glede tegob o rezih v proračun in neizpolnjevanje zavez države. Kot je včeraj povedal v telefonskem pogovoru, problem financiranja preventive res presega AVP in je odgovornost celotne politike, ki kljub visokoletečim ciljem iz nacionalnega programa za cestno varnost in prepoznavanju pomena preventive ni uspela zagotoviti sistemskega financiranja področja. "Zakaj denimo ni mogoče te dejavnosti financirati na podoben način, kot se financirajo kulturne organizacije iz državnega javnega sklada?" Velov sicer soglaša, da so potrebni sistemski viri financiranja in da je odbor direktorjev to tematiko že obravnaval ter da se pripravlja predlog ministrstvu po ureditvi perečega vprašanja.

"A tudi AVP ni nedolžna", vztraja Vidic in trdi, da ima agencija še veliko organizacijskih rezerv, ki pa so jih dosedanja vodstva očitno spregledala.

Tako sprašuje vodstvo APV, zakaj se še vedno opira zgolj na proračunska sredstva, ko pa ji ustanovni akt omogoča pridobitno dejavnost, na podlagi katere bi se lahko sama veliko bolj angažirala pri pridobivanju sredstev, denimo tudi prek tujih razpisov. Kot je znano, je prejšnji v. d. direktorja Franc Pojbič pridobitno dejavnost izpostavljal v svojem programu dela, denimo s prodajo gradiva za opravljanje vozniških izpitov. Velov odgovarja, da Pojbičev načrt s prodajo izpitnega gradiva ni bil izvedljiv zaradi navzkrižja s predpisi, dodaja pa, da agencija stalno povečuje dohodke iz lastnega poslovanja, predvsem na račun izobraževanja. Letos naj bi na ta način imeli že okoli 80 tisoč evrov dohodkov. Prav tako so po besedah Velova dodatno nižali izdatke za plače in druge stroške, saj imajo veliko težav glede zagotovitve sredstev do konca leta.

Tako pri AVP pripravljajo razpise

11. septembra (četrtek) je AVP objavil javno vabilo za oddajo ponudb za izvajanje preventivnih dogodkov, a bi morali potencialni ponudniki vse potrebno gradivo in prijavo oddati že do 15. septembra (ponedeljek) do 10h dopoldan. Pod razpis za sofinanciranje se je podpisala Mateja Markl, vodja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Velov nam je zatrdil, da je bil z razpisom seznanjen šele v ponedeljek in da je bil pripravljen v nasprotju z njegovimi predhodnimi navodili glede potrebnega časovnega roka, zato ga ni podpisal. Zagotovil je, da bo razpis ponovljen z ustreznimi pogoji, z Marklovo pa da se bo pogovoril.