Hladna jutra in tudi večere je že zaznamovala megla na cestah. To je že povzročilo razburjanje voznikov zaradi nepravilne uporabe meglenk.

Luči, vključno z meglenkam, bi nam morale biti v pomoč, vendar pa meglenke večina voznikov uporablja narobe, še slabše pa je, če se pri njihovi uporabi zanašajo na avtomatiko. Svetlobna tipala za upravljanje luči namreč niso tako "pametna", kot bi lahko pričakovali.

Foto: Saša Despot megla

Megla bo ena od značilnosti tednov, ki so pred nami. Je nevarna za vse udeležence v prometu. Zakon o pravilih cestnega prometa veleva, da se ob zmanjšani vidljivosti praviloma uporabljajo zasenčeni žarometi ali meglenke ali kombinacijo teh žarometov. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov ali kadar meglenke delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo (npr. v koloni vozil).

Pozabite na avtomatske luči

Zato velja osnovno pravilo, da se v megli ne zanašamo na samodejne luči, prav tako pa z njimi ne vozimo ves čas. Meglenke namreč v prvi vrsti niso namenjene izboljšanju našega razgleda, čeprav nam prednje meglenke pomagajo pri tem, ampak so predvsem namenjene temu, da bi bili videni.

Žel večina voznikov tudi v megli vozi zgolj s prižganimi dnevnimi lučmi, saj avtomatika megle ne zazna kot težavo in zato ne vključi kratkih in zadnjih luči. Po drugi strani pa imajo nekateri vozniki meglenke prižgane še dolgo potem, ko megle ni več, s čimer motijo nasproti vozeče voznike. Prometni predpisi ob tem jasno navajajo, da je uporaba meglenk dovoljena le ob slabih pogojih v megli, snegu ali dežju.

Meglenke v megli podnevi

Megla podnevi preslepi marsikatero svetlobno tipalo, ki situacijo oceni kot povsem primerno za vožnjo avtomobila z dnevnimi lučmi. Tipalo preprosto ocenjuje, da je dovolj svetlo in pusti prižgane le prednje dnevne luči. 
Večina avtomobilov je od zadaj skoraj nevidna, saj imajo le redki hkrati z dnevnimi vključene tudi zadnje luči. Osnovno pravilo se torej glasi: "Če je podnevi megla, vključite zasenčene luči!"

Foto: Saša Despot Audi Q3 luči led meglenke

Megla v mestu

Ko v megli vozite po mestnem okolju, je luči treba prilagoditi okoliškemu prometu. Če so pred vami in za vami drugi avtomobili, je dovolj, če so na avtomobilu prižgane le kratke in zadnje luči. Če bi v tem primeru prižgali meglenke, bi storili več škode kot koristi.
Meglenke namreč z močno svetlobo slepijo druge voznike. Vendar pa uporaba meglenk v mestu ni povsem izključena. Če je promet redek in so drugi avtomobili oddaljeni od vas, je meglenke vseeno koristno vključiti, saj boste bolj vidni.

Med sneženjem lahko meglenke zaradi svetlobe, ki se odbija od snežink, celo poslabšajo vidljivost, v dežju pa, ker so praviloma močnejše od zasenčenih žarometov, njihova svetloba pa se od tal pod ostrim kotom odbija naravnost v nasproti vozeče avtomobile, lahko oslepijo njihove voznike. Splošno pravilo za vožnjo v slabih svetlobnih pogojih ni uporaba meglenk, ampak prilagoditev hitrosti in varnostne razdalje in povečana pozornost voznika.

Megla na avtocesti

Na avtocestah in regionalnih cestah bi se vozniki tudi morali prilagajati ostalemu prometu. Ko so drugi avtomobili preblizu, bi moral voznik v tem primeru tudi ugasniti meglenke. To velja tudi podnevi, ne le ponoči.

Če vidi le avtomobile zadaj, ne pa tistih spredaj, mora seveda vključiti prednje meglenke, in obratno. Če je zadnji v koloni, bo prižgana zadnja meglenka vozniku zadaj omogočila, da ga prej opazi. Potem pa je treba meglenko ugasniti, da ne moti voznika zadaj. Na avtocesti pa meglenke uporabljamo le, če vozimo v redkem prometu.

Foto: Žurnal24 Megla

Meglenke, ko ni megle

Meglenke so luči, s katerimi se mora voznik ukvarjati, saj so drugačne od zasenčenih luči, ki lahko ostanejo prižgane ves čas. Podobno kot dolge luči, jih mora voznik po potrebi prižigati in ugašati glede na pogoje vožnje. Natančnega pravila sicer ni, zato je treba uporabljati "zdravo pamet". Velja tudi, da je bolje biti viden kot neviden.

Vendar pa po drugi strani uporaba meglenk tedaj, ko jih okoliščine ne zahtevajo, ni dovoljena in jo zakon tudi sankcionira. Enako velja tudi za vožnjo v slabih pogojih zgolj z dnevnimi lučmi, ki smo ji pogosto priča predvsem v dneh s slabo preglednostjo, ko je sicer še vedno dovolj svetlo, da tipala ne prižgejo zasenčenih in zadnjih luči.

Pravila vožnje v megli

Nogo umaknite s pedalke za plin oziroma prilagodite hitrost. Vidljivost lahko izmerite s pogledom na označbe s količki ob cesti, ki so postavljeni na vsakih petdeset metrov, pravilno smer pa lahko držite tudi tako, da se orientirate po talnih oznakah. Pravilo je, da ob vidljivosti do 50 metrov ne vozite s hitrostjo, večjo od 50 km/h, pri vidljivosti do 100 metrov je treba voziti s hitrostjo do 80 km/h in pri vidljivosti do 150 metrov s hitrostjo do 100 km/h. To so meje, pri katerih se lahko še ustavite varno. Še pomembnejše je, da pri vožnji v koloni upoštevate varnostno razdaljo. Vozilo pred seboj poskušajte držati na takšni razdalji, da še vidite zadnje luči vozila, ki mu sledite. Upoštevajte, da so za vami tudi druga vozila, zato naglo zaviranje, spreminjanje smeri in nepotrebno prehitevanje odmislite. Uporaba zadnje meglenke je dovoljena le, ko vidljivost pade pod 50 metrov. Tudi prednji meglenki uporabljajte le v gosti megli. Meglenke niso namenjene temu, da je avtomobil bolje videti, pač pa, da bolje vidite cesto in da ste bolje opaženi. Ne uporabljajte dolgih luči, še posebno ponoči, ker boste s tem zaslepili nasproti vozečega.

Pazite na dolge luči

Ne pozabite, da se lahko v megli zaslepite, če prižgete dolge luči. V tem primeru se namreč močna svetloba dolgih luči odbije od vodnih kapljic in drobcev ledu, ki tvorijo meglo, in zaslepi voznika.

Nasproti vozeče voznike lahko zaslepi tudi nepravilni snop svetlobe zaradi preveč naloženega avtomobila ali narobe nastavljenega kota svetlobnega snopa.

dezurni@styria-media.si