Danes je polnjenje posode za gorivo do vrha in čez vse pogostejše med vozniki, saj cene goriv divjajo v nebo. Zato ne preseneča, da vse pogosteje v na pol ali tri četrt polno posodo dolivamo tudi manjše količine goriva, da jo napolnimo povsem do vrha pred vsakokratnim zvišanjem cene goriv.
Tudi pred daljšo potjo posodo z gorivom pogosto vozniki napolnijo do vrha. Verjetno pa ga ni med nami, ki na bencinski črpalki tudi po tistem, ko je avtomat ustavil točenje goriva, ne bi dotočili še decilitra ali več in zaokrožili znesek, ki ga je treba plačati, ali pa le dopolnili zalogo goriva v želji po več prevoženih kilometrov pred naslednjim obiskom črpalke. Menimo namreč, da bomo tako posodo še malo napolnili.
Ne počnite tega!
Takšno početje ni priporočljivo. Lahko se celo dogaja, da mečemo denar stran, če že ne škodimo avtomobilu. Strokovnjak s portala Roadshow Brian Cooley v namreč v zanimivem videu navaja razloge, zakaj bi morali točenje prekiniti takoj, ko ga ustavi avtomat in zakaj z njim ne smemo nadaljevati. Lahko celo pokvarite avtomobil. Prvi je povsem varčevalne narave. Lahko se namreč zgodi, da črpalka povečuje vsoto, ki jo moramo plačati, goriva pa ne toči. Odvečno gorivo, ki ga »dotočite« lahko namreč čez oddušno cev preprosto steče na tla, lahko pa se celo po odzračevalni cevi točilnega sistema bencinske črpalke vrne v cisterno.
Odzračevalniki na posodah za gorivo so na sodobnih avtomobilih pogosto zasnovani tako, da hlapov goriva, ki se tvorijo v posodi, ne odvajajo v ozračje, ampak v sistem, ki jih odstrani. Če natočimo preveč goriva, lahko to steče v sistem, ki je namenjen gorivnim hlapom. V najslabšem primeru lahko zato pride celo do okvare sistema, ki lahko zahteva zelo drago popravilo. Navsezadnje boste s polnjenjem do prvega klika bolj prijazni tudi do okolja, saj odvečno gorivo ne bo steklo na tla in brez potrebe onesnaževalo okolje.
Vožnja na rezervi škodi
Na drugi strani vozilu škodi tudi stalna vožnja na rezervi. Je veliko bolj škodljiva kot si mislijo lastniki in lastnice vozil. Pred časom je na to opozoril tehnični inštruktor pri podjetju GMT in trikratni mehanik leta Primož Rožnik.
Problem št. 1: voda v vbrizgalnih šobah
Prvi problem se pojavlja zaradi večjega pojavljanja kondenziranja vlage na stenah praznega rezervoarja in posledično kopičenja škodljive vode na dnu. Voda posledično zlahka prodre do vbrizgalnega sistema motorja, kjer povzroča korozijo. To je še bolj izrazito pri dizelskih motorjih, kjer se voda v rezervoarju veže z biodizlom in ustvarja usedline, ki mašijo dotok goriva.
Problem št. 2: zrak v sistemu
Zaradi prenizkega nivoja goriva v rezervoarju pri vožnji skozi ovinke ali pri vožnji v klanec ali po klancu navzdol zelo lahko pride do zajema zraka v obtok goriva in posledično padca tlaka v sistemu ter cukanja ali celo ugašanja motorja Večina rezervoarjev sicer ima še posebno oblikovano zbirno posodo, ki lahko ta pojav do neke mere prepreči, a ob dolgotrajni vožnji v klanec lahko tudi v njej zmanjka goriva, saj je v njej prostora le za med 0,5 in enim litrom goriva.
Problem št. 3: gorivo lahko zavre
Dodaten problem vožnje s premalo goriva se pokaže v vročih dneh, ko temperatura goriva zaradi stiskanja na visoke tlake v sistemu naraste, gorivo pa toplote v povratnem krogu do rezervoarja ni sposobno dovolj ohladiti. Zaradi tega lahko pride do zavretja goriva. Posledično pride do ustvarjanja mehurčkov zraka in padca tlaka goriva. V izogib tega imajo vozila večinoma hladilnike na povratnem vodu do rezervoarja.
Problem št. 4: merilniki goriva ne kažejo več prav
Zaradi elektronskih merilcev količine goriva v nekaterih vozilih lahko merilec in kazalec količine izgubita kalibracijsko nastavitev in posledično kažeta več goriva, kot ga je v resnici. Potem pa se vozniki sprašujejo, zakaj je motor ugasnil. Ker je rezervoar suh kot poper.