Pri BMW-ju pravijo, da so povsem zavezani prizadevanjem za zmanjšanje vsebnosti škodljivih snovi v izpušnih plinih, pri čemer je pomembno, da se kot globalni igralec osredotočijo na številne tehnologije in ne le eno.
Menijo, da je za stranko najbolje, da ime možnost izbire, kar promovirajo v okviru strategije »power of choice«.
V BMW-jevem portfelju se tako, kot so poudarili na predstavitvi, po eni strani osredotočajo na vse bolj učinkovite motorje na notranje zgorevanje, blage hibride, pri katerih motorju na notranje zgorevanje pomaga šibak elektromotor, prav tako pa tudi na priključne hibride, manj pa na navadne hibride, saj menijo, da ti ob priključnih hibridih nimajo pravega potenciala. Po drugi strani razvijajo tudi pogon na vodikove gorivne celice, saj bo tudi ta pomemben steber pri zniževanju emisij.
BMW X3 kot primer
Primer strategije »power of choice« je BMW X3, ki v sedanji generaciji poleg bencinskih in dizelskih motorjev ponuja tudi priključni hibrid, vsem pa se bo kmalu pridružil še popolnoma električni iX3. Z naslednjo generacijo bodo ponudbo še razširili, saj bodo vsi pripadniki serije X na voljo na enak način kot BMW X3. Podobno bodo uredili tudi seriji 3 in 5, prihaja pa tudi popolnoma električna limuzina serije 7.
Seveda se bo delež avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje v njihovi prodaji zato zmanjšal na račun drugih pogonskih sklopov. Izračunali so, da bo do leta 2030 polovica prodanih avtomobilov elektrificiranih, 75 odstotkov od teh pa bo popolnoma električnih. Že leta 2025 bo elektrificirana dobra tretjina prodanih avtomobilov. Z elektrificiranimi avtomobili imajo v mislih zgolj tiste, ki jih lahko priključimo na električno omrežje, torej so iz računa izključene vse vrste blagih hibridov.
Pri BMW menijo, da morajo nadzorovati tudi vire litija in kobalta kot ključnih materialov za proizvodnjo baterij. Da bi bila dobava obeh materialov pregledna in okolju prijazna, so s skupino Ganfeng podpisali pogodbo v vrednosti 540 milijonov za dobavo litija iz avstralskih rudnikov, s skupino Menagem pa pogodbo v vrednosti 100 milijonov za dobavo kobalta iz maroških nahajališč. Oba materiala bodo sami dobavili pogodbenim proizvajalcem baterij, pri proizvodnji katerih naj bi uporabili samo elektriko iz obnovljivih virov. Napovedujejo tudi, da bodo do leta 2030 podvojili energetsko gostoto baterijskih celic.
Trenutno je na cestah že štirinajst BMW-jevih priključnih hibridov in električnih avtomobilov več generacij, do konca leta 2019 pa so jih prodali že okrog pol milijona. Projekcije kažejo, da bi lahko do konca tega desetletja na svetovnih cestah vozilo že več kot sedem milijonov elektrificiranih avtomobilov znamk BMW in Mini.
Petnajst modelov
Zato so raztegnili strategijo »power of choice« in bodo električne avtomobile ponudili v okviru kompleta storitev in do leta 2023 ponudili vsaj dvanajst popolnoma električnih in trinajst priključno hibridnih vozil. Poleg BMW-ja iX3, ki je bil že predstavljen, bosta pomembno vlogo v tej strategiji igrala tudi električno športno aktivno vozilo BMW iNext in električni štirivratni kupe BMW i4, ki na ceste predvidoma zapeljeta prihodnje leto.
Pri BMW poudarjajo tudi, da so se te preobrazbe svoje ponudbe lotili s pozicije moči. V Evropi trenutno obvladajo deset odstotkov trga elektrificiranih vozil, s čimer so na enaki ravni kot Tesla in Volkswagen. Prodor na trg je sicer močno odvisen od vsakega posameznega trga. Poseben primer je denimo Norveška, kjer je elektrificiranih že več kot 80 odstotkov prodanih BMW-jev, Italija pa denimo kaže precej drugačno sliko A veliko je odvisnega od pristopa države, zakonodaje, infrastrukture in drugih dejavnikov.
Hibrid ima smisel
Pravijo tudi, da priključni hibrid v današnjem svetu ima smisel. Tehnologija namreč prinaša prednosti milijonom voznikov, saj kombinira najboljše iz obeh svetov. V mesto lahko denimo peljete popolnoma električno in se izognete omejitvam, hkrati pa ste med dolgimi medkrajevnimi vožnjami neodvisni od dolgotrajnega polnjenja baterij. In če pomislite, da se ljudje po svetu v službo povprečno vozijo manj kot trideset kilometrov, priključno hibridna tehnologija prinaša veliko prednosti, predvsem tedaj, ko lahko lastnik svoj avtomobil polni doma.
Pri BMW-ju so na primeru BMW-ja X1 primerjali izpuste ogljikovega dioksida v življenjskem ciklusu avtomobila, torej tudi z upoštevanjem proizvodnje in razgradnje. Primerjava kaže, da lahko priključno hibridni X1 xdrive 25e v primerjavi z bencinskim X1 xdrive 25i, če ga polnimo z elektriko iz povprečne kombinacije virov v EU, v življenjskem ciklusu proizvede 31 odstotkov, v primeru zelenih virov energije pa 55 odstotkov manj ogljikovega dioksida. V primerjavi s turbodizelskim X1 xdrive 25d sta razliki sicer manjši, a še vedno v prvem primeru znašajo 18, v drugem pa 46 odstotkov v prid priključnega hibrida.
Predvsem možnost polnjenja baterij je za uporabnika priključnega hibrida ali električnega vozila ključnega pomena. V Evropi že imamo več kot 150 tisoč polnilnih postaj, polnjenje pa je tudi globoko integrirano v sisteme BMW-jevih avtomobilov. Stranke lahko denimo s pomočjo infotainmenta ugotovijo, kje je najbližja polnilna postaja, če je prosta, kako lahko voznik namesto čakanja pri polnilnici v bližini izkoristi prosti čas, denimo za kosilo ali nakupe, in tako naprej, saj so možnosti neskončne.
Nov je tudi sistem »eDrive Zones«, ki priključno hibridni avtomobil ob vstopu v zelene cone, kjer je dovoljena le okolju prijazna vožnja in jih uvaja vse več evropskih mest, samodejno preklopi na električno vožnjo brez lokalnih emisij. BMW-jevi vozniki bodo torej lahko brez skrbi vstopali v vse okoljske cone, saj bodo v njih samodejno preklopili na električno vožnjo. Voznik lahko z električno vožnjo nabira tudi posebne električne bonus točke, ki jih lahko izkoristi denimo pri naslednjem polnjenju baterij, razmišljajo pa tudi po širitvi ugodnosti, ki bodo izhajale iz bonus točk. S tem bi radi voznike priključnih hibridov predvsem nagovorili, naj svoje avtomobile dejansko čim več vozijo na elektriko.