“Ko sem jo za očetov 80. rojstni dan pripeljal na dvorišče, so se mu v očeh nabrale solze. Usedel se je nanjo in obujal spomine,” pripoveduje zgodbo svoje skrbno obnovljene vespe piaggio 125 z bočno prikolico iz leta 1952 Edi Glavač iz Kopra.
Tako so namreč imeli doma okoli leta 1957, ko je bil star šest let. Oče je sam naredil prikolico, tako da se je lahko vsa štiričlanska družina z njo vozila na izlete po okolici.
Dolce vita |
|
Ostaja trend. Vespa je tehnični in družbeni fenomen. V svet je ponesla eno od podob italijanskega sloga in uročila milijone ljudi. Ostaja nenadomestljivo prevozno sredstvo in sinonim za svobodo. |
Postala je ikona
Prva vespa je nastala leta 1946 iz želje narediti preprosto udobno motorno dvokolesno vozilo za dva, dostopno vsem Italijanom, primerno tudi za ženske; v nasprotju z motornim kolesom naj bi varovalo tudi pred prahom, blatom in vodo iz luž. Z več milijoni primerkov je postala ikona, predvsem starejši modeli pa so med ljubitelji vse bolj iskani. Je to, kar je pri avtomobilih hrošč.
Edi, ki je predsednik društva ljubiteljev starodobnih vozil Adria Classic Koper, se je že davno odločil, da se, ko naleti na model iz svoje mladosti, loti njenega restavriranja.
“V Italiji se dobi vse”
“Leta 2003 sem našel vespo. Imel jo je član našega društva, ki je ni želel restavrirati. Takoj sem se lotil obnove, nato pa mi je prijatelj nekje na brkinskem koncu našel še prikolico. Oboje sem razstavil, vse sem dal speskati, kleparska in ličarska dela sta opravila mojstra, sam pa sem poiskal nove dele in jo sestavil v originalno stanje,” pravi in dodaja, da večjih težav z iskanjem rezervnih delov tudi za več kot 50 let stare vespe ni. “V Italiji se dobi vse, le zasoljeno je,” pove.
Posebnost je vsekakor bočna prikolica, saj je starih vesp z njimi zelo malo. Edi pri nas na tak model z začetka 50. let še ni naletel. On ima namreč tako s 123, 7 ccm in 3,3 kW. Še eden model, s 150 ccm, malo mlajšega letnika, pa je v Ajdovščini.