Med prometnimi dosežki, s katerimi se je ob koncu mandata hvalila vlada Boruta Pahorja, je bila tudi zakonska podlaga za uvedbo poskusnih križišč za zavijanje desno kljub rdeči luči na semaforju.

Številna prometna križišča namreč nimajo posebnega desnega pasu, namenjenega tistim, ki se želijo priključiti desno na prednostno cesto, čeprav bi to lahko storili sorazmerno varno. Praksa zavijanja desno pri rdeči je povsem običajna na severnoameriških cestah, v Evropi pa so jo že leta 1978 uvedli v komunistični Nemški demokratični republiki; po poznejši združitvi so jo prevzeli tudi v zahodnem delu države. Nam bližnje križišče imajo denimo v italijanski Gorici.

Kljub določilom 27. člena zakona o pravilih cestnega prometa, ki dovoljuje eksperimentalne prometne ureditve, pa je zamisel pri nas za zdaj v predalih ministrstva za infrastrukturo in prostor, saj v Sloveniji po podatkih pristojnih še ni križišča, v katerem bi s čim manjšimi stroški preizkušali večjo pretočnost. "Na podlagi zaključkov (strokovnjakov z ministrstva, op. a.) bo tovrstna prometna ureditev tudi v praksi," vseeno obljubljajo na agenciji za varnost v prometu.

"Ideja, ki bi spodbudila pretočnost, se mi zdi pozitivna, bi pa morali poskrbeti, da bi bili z njo vozniki čim bolje seznanjeni," pravi Vojko Safran, inštruktor AMZS.

V poštev le pregledna

Zavijanja desno pri rdeči luči ne gre zamenjevati z dodatno zeleno osvetljeno puščico, s katero so sicer opremljena številna slovenska križišča. Voznik v Nemčiji lahko na posebej označenih križiščih, ki morajo izpolnjevati stroga merila splošne preglednosti, ob rdeči luči desno zavije le, če se prej ustavi in prepriča, da ne ovira avtomobilov, ki z leve prihajajo po prednostni cesti, pešcev ali kolesarjev.

Se imate za varčnega ali varnega voznika? Prijavite se na tekmovanje in osvojite lahko bogate nagrade!