Na Norveškem, sicer državi z bogatimi nahajališči nafte, so dosegli nov rekord glede prodaje električnih avtov. Julija je skupna prodaja baterijskih vozil znašala rekordnih 91,9 odstotka novih registracij. Še lani v istem obdobju je bil delež novih električnih vozil "le" 81,7-odstoten. 

Norveška je na vsak način svetovni raj za ljubitelje električnih avtov, saj jim je v le 10 letih uspelo povsem obrniti strukturo voznega parka. Leta 2014 je bil delež električnih avtov v prodaji komaj enoodstoten, nato pa je država s številnimi spodbudami, investicijami v polnilno infrastrukturo in ugodno davčno politiko dosegla, da so se Norvežani v nekaj letih množično preusmerili v vožnjo na elektriko. Leta 2020 je tako delež baterijskih avtov prvič presegel polovični delež vseh prodanih.

In ko se je norveška vlada z letom 2023 odločila ukiniti širokosrčne davčne olajšave in znižanje subvencije, so Norvežani takoj pokazali, da tudi oni tako kot potrošniki drugod po Evropi razmišljajo predvsem pragmatično (z denarnico), šele na to ekološko - prodaja električnih vozil je močno padla in si je opomogla šele po nekaj mesecih. Zdaj je spet v strmi rasti.

Treba je seveda vedeti, da denar za bogate subvencije prihaja predvsem iz dobička od prodaje načrpanih naftnih derivatov in zemeljskega plina. Norveška je tudi testni poligon za številne kitajske znamke, ki želijo priti v Evropo, tako tam že več let avte prodajajo znamke BYD, Nio ...  

Kateri bencinski avti sploh še zanimajo Norvežane?

Če je bilo električnih julija prodanih skoraj 92 odstotkov, kaj pa sestavlja preostalih slabih osem odstotkov novih avtov? Po podatkih Norveškega prometnega sveta je 4,8 odstotka novih registracij odpadlo na priključne hibride.

Tako da je bilo avtov z običajnim pogonom na termično zgorevanje le 3,3 odstotka oziroma natančno 45 primerkov. Gre pretežno za eksote, kot so modeli porsche 911, mazda MX-5, BMW M2, nekaj aston martinov in maseratijev ... Pa tudi kakšen suzuki swift in mazda CX-30.

Foto: Anže Petkovšek Mazda MX-30

Še primerjava s Slovenijo

Če so Norvežani glede avtov praktično že povsem preklopili na elektriko, je ostala Evropa povsem v drugih razmerjih. Prodaja baterijskih vozil v Evropi v zadnjih mesecih iz različnih vzrokov stagnira, predvsem zaradi prodaje na velikih zahodnih trgih je njihov delež okoli petinski.

Še slabše je v Sloveniji, kjer je bil lanski delež prodaje baterijskih vozil manj kot desetostoten. Prevladuje pogon na bencin.

Slovenija je sicer pred kratkim dvignila subvencijo za nakup cenejših električnih vozil na rekordnih 7.200 evrov tako za fizične kot pravne osebe. Še naprej ostaja v veljavi tudi subvencija za nakup rabljenih električnih vozil. 

dezurni@styria-media.si