Moj odgovor je ne! To še ne pomeni, da porabi veliko, porabi zmerno, lahko se vozimo zelo poceni, celo zastonj.
Sploh prvi kompaktni lexusov križanec NX na svojo nenavadnost naznanja z zunanjo podobo, ki je zelo radikalna Tu mu ni para. Lexusovim zunanjim arhitektom pa le kapa dol. Verjetno so se z menoj strinjali številni, saj zaradi nenavadnih, kot nož ostrih linij in na črko "L" zašiljenih žarometov spredaj in zadaj (glavne luči lahko svetijo v polni led svetlobi in delo ponoči upravljajo učinkovito), izstopa do te mere, da so se za njim obračali tako mladi, starejši, tudi mamice in dame.
Kakovostna notranjost
NX si platformo deli z RAV4. Da ni le v lepšo embalažo zapakirana Toyota, je čutiti povsod. Potovalni prostor je v marsičem enak ali zelo podoben limuzinskemu IS. To pomeni, da so materiali kakovostni, v, na otip, prijetno usnje je oblečen skoraj vsak kotiček notranjosti. Vse je odlično sestavljeno in obljublja trajnost, tudi, če imate majhne otroke. Zanimivo mi je bilo, da se pri Toyotini luksuzni znamki, ki sicer stavi na prečiščene linije, niso ukvarjali s preštevilnimi gumbi in stikali, ki jih najdemo povsod. To nekoliko načenja ergonomijo. Zbrani so na osrednjem delu armaturne plošče in visokem sredinskem grebenu, zmotila me je še ročica za aktiviranje tempomata, ki štrli izza volana, kar pri Toyoti spregledamo, pri premium znamkah pa ne.
Po drugi strani mi je všeč, da so se posvetili detajlom, kar zna vplivati na vzdušje, bolj kot pri pogosto "hladnih" Nemcih. Izstopa digitalna ura na sredini konzole, rdeči šivi na usnjenih sedežih, oblogi vrat in sredinski konzoli, ki pa so manjkali na volanu. K boljšemu vzdušju prispeva notranja osvetlitev, osvetljene so celo zunanje kljuke. 6,2-palčni ekran na dotik je postavljen na pravo mesto in je dovolj velik ter pregleden, z njim se upravlja preko vrtljivega gumba, kar je veliko bolje kot sistem "miške" oziroma touch pad, ki je po mojem mnenju povsem zgrešen, saj odvrača voznikovo pozornost stran od ceste, vožnja pa lahko postane celo nevarna. Kljub novemu dodatku so vrtljivi upravljalni gumbi v Audiju, BMW in Mercedesu boljši, tudi pomikanje med meniji, upravljanje z navigacijo in drugimi vsebinami multimedije je pri Nemcih manj komplicirano.
Prtljažnik ni največji
NX ni prvak niti v prostornosti. Spredaj se sedi udobno, na odličnih usnjenih sedežih, ki so mi v mrzlih dneh hitro ogreli telo, na klopi zadaj pa je prostora že občutno manj. Tudi prtljažnik je zaradi hibridnega pogona s 475 litri zgolj povprečno velik, a dovolj velik tudi za družinsko uporabo, z nekaj prilagajanja seveda. Odpira se s pomočjo elektrike, tudi naslonjala sedežev se lahko zlagajo s pomočjo elektrike. Takrat dobimo že konkretnih 1.600 litrov prostora. Uporabno je dvojno dno.
Baterija omogoča vožnjo le na elektriko
Lexus NX piše svojo zgodbo tudi s pogonom in voznim doživetjem. NX za pogon služi kombinacija 2,5-litrskega atmosferskega štirivaljnega bencinskega in električnega motorja, ki jo poznamo iz limuzine IS. Skupna moč je 145 kilovatov (197 KM). Vozniku je na voljo tudi program sport, a veselje do pritiskanje stopalke na plin, sploh na avtocesti, nekoliko pokvari CVT menjalnik, ki ponuja prestavljanje s pomočjo obvolanskih naperk. Saj ne, da ne gre hitro, od tako številčne konjenice bi pričakoval sunek v hrbet, pa tudi menjalnik postane pri stalnem pospeševanju preglasen, hibridni pogonski sklop pa ne pride v ospredje.
Zanimivo je to, da se je še bolj kot hitro, zabavno voziti na elektriko. NX zmore z nično porabo zgolj na elektriko vozili le slaba dva kilometra. Čez nakupovalno središče BTC v Ljubljani sem se lahko veliko prevozil zgolj na elektriko, kar se na koncu pozna tudi na porabi. Ni pa to hibridni auris, kjer se lahko tudi četrtino poti iz Kamnika v Ljubljano prevoziš z energijo shranjeno v akumulatorju.
Na avtocesti iz Ljubljane do Maribora sem z NX porabi zelo zmernih 8,0 litra bencina, v kombinaciji mestne in podeželske vožnje 6,5 litra. NX po podeželju zmore voziti tudi zgolj z dobrimi petimi litri. V primerjavi z aurisom se pozna, da gre za križanca. Hibridni sklop je aurisu bolj pisan na "kožo", saj sem se z njim zgolj na baterije vozil tudi do pet kilometrov daleč in s hitrostjo do 70 km/h. Baterija se pri NX izprazni hitro, tudi, ko se sooči s strmejšim klancem hitro preklopi na bencinski motor.
Motor:bencin + elektrika Celoten: 145 kW (197 KM)
Poraba na testu:6,5 - 8,0 l/100 km
Zmogljivosti:180 km/h, 9,2 sek 0-100 km/h
Cena:39.900 € / 52.414 € (testni)
AvtoTest
NX je udoben avtomobil, še posebej na podeželskih cestah, ob umirjeni vožnji. Podvozje je zelo tiho, tudi na avtocesti, ko ne pospešujemo. V kabini je tudi pri 150 km/h povsem mirno brez trušča motorja ali piša vetra. A to ne velja za pospeševanje, ko se CVT menjalnik oglaša zelo glasno. V drugi vrsti je prostora nad glavo manj kot v audiju Q5 ali BMW X3, prostora za noge in kolena pa je dovolj. Upal bi si trditi, da potnika zadaj ne sedita manj udobno kot spredaj. Tudi prostorčkov za skladiščenje raznorazne krame je dovolj, vse bolj uporaben bo hlajen predal, zahvaljujoč elektronski parkirni zavori imata lahko potnika spredaj kavo vedno na dosegu roke.
V teoriji moč 147 kilovatov, ki jo zagotavljata 2,5-litrski štirivaljni bencinski motor in elektromotor ni malo, v praksi bi si jo želeli več. Predvsem na hitri avtocestnih odsekih, ko je treba pospeševati v klanec. Raje kot CVT menjalnik, s katerim se lahko upravlja tudi s pomočjo všečnih obvolanskih naperk, bi imeli osemstopenjsko avtomatiko iz bavarskega tekmeca. Testnik je imel na zadnji osi dodatna elektromotorja z močjo 50 kilovatov, ki zagotavljata suverenejši nastop na cesti, ga pa ne pretvorita v športnika. Voznik lahko izbira med različnimi režimi vožnje. Ko ga vozimo bolj športno in hitro lahko poraba poskoči tudi nad 10 litrov, v coni hitrostne omejitve 30 km/h se lahko z energijo v nikelj-metalhidridni baterije vozite z nično porabo, v praksi slaba dva kilometra daleč.
Zanimiva je cenovna primerjava s konkurenti. NX z že bogato opremo (ogrevani električni sedeži, usnje, električna prtljažna vrata, parkirni senzorji krog in krog, brezstični vstop in zagon) je v povprečju še vedno cenejši od vstopnih različic konkurentov, medtem ko je primerjava z vsaj približno izenačeno opremo po cenikih za več kot deset odstotkov nižja od X3, Q5, GLK-ja, land roverja evoqueja in volva XC60. Kupec doplača 1.300 evrov za 4x4 pogon. Razporejanje moči na kolesa poteka samodejno in na podlagi senzorjev, zadnja in prednja kolesa mehansko niso povezana. Skupna moč sicer kljub dodatnemu motorju ostaja enaka.
Lexus NX zagotavlja izjemno učinkovitost na papirju, v praski nekoliko manj. Gre za vozilo vpadljivega videza, ki za razliko od Nemcev zagotavlja ekskluzivnost. Tudi opreme, tako varnostne, kot tehnološke je veliko. Radraski tempomat lahko pohvalno nastavimo na tri dolžine odddaljenosti od vozila spredaj, a računalnik še ne zna povsem natančno preračunati, kdaj mora nežno zavirati ali pospeševati, da bi bilo to za voznika in sopotnike povsem nemoteče. Zna pa tudi popolnoma ustaviti vozilo. Navigacija ne prepoznava prometnih znakov, ampak hitrost razporeja glede na podatke cest in v naprej vnešenih hitrosti. Nemci se skozi ovinke peljejo bolje, z manj nagibanja.