Paolo Stanzani je ob dizajnerju Marcellu Gandiniju, testnemu vozniku Bobu Wallacu in inženirju Gianu Pauloju Dallari za vedno spremenil podobo malega italijanskega podjetja, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja predstavila miuro, enega najbolj znanih športnih avtomobilov, znanega po brezkompromisnih voznih sposobnostih in originalni obliki.
Stanzani se je takoj po tem, ko je diplomiral iz strojništva na Univerzi v Bologni v Italji, zaposlil pri Lamborghiniju. To se je zgodilo leta 1963, ko je imel Lamborghini v svoji floti vozil 35 GT, 400 GT in islero.
Če tri leta kasneje je v ekipi z Dallarom in Gandinijem naredil miuro. V tistem času je Ferruccio Lamborghini želel naredil avtomobil s spredaj vgrajenim motorjem s katerim je tekmoval s Ferrarijem. A mladi inženirji so želeli več. Miura je revolucionaren avtomobil, za katerega še danes mnogi menijo, da je eden najlepših avtomobilov v zgodovini in prvi izdelan superavtomobil. Po tem je Stanzini postal tehnični direktor, sodeloval pa je pri ostalih klasikah. Pravijo, da je Stanzini tudi oče countach, še ene od legend Lamborghinija.
Čistokrvni bik
Legenda pravi, da je Ferucio Lamborghini s proizvodnjo superavtomobilov začel zaradi prerekanja z Enzom Ferrarijem. Številni avtomobilski analitiki temu ne pritrjujejo.
Ferucio Lamborghini je bil enostavno zaljubljen v mehaniko, proizvodnja lastnega superavtomobila pa je zanj predstavljala ultimativni doseg. Vseeno je malokdo verjel, da Ferucio Lamborghini, ki je do takrat zatrjeval, da ga avtomobilske dirke ne zanimajo, misli resno, ko je na avtomobilskem salonu v Torinu leta 1967 pokazal šasijo miure.
Avtomobil v tistem času ni imel imena. Njegova revolucionarna arhitektura s sredinsko ležečim motorjem, neodvisno obeso spredaj in zadaj ter velikimi zavornimi diski na vseh kolesih, pa je bila do takrat vidna le na tekmovalnih avtomobilih. To, kar je bilo v Torinu golo, je bilo pet mesecev kasneje zavito v še lepšo karoserijo. Miura je postala prvi cestni avtomobil, ki je utelešal čisto dirkaško filozofijo. Miura je postala prvi superavtomobil.
Pri njegovi izdelavi so sodelovali številni nekdanji Ferrarijevi inženirji in oblikovalci, med katerimi je bil tudi Giotto Bizzarrini, ki je bil pri Ferrariju zadolžen na projektu GTO-ja. Bizzarrini je za prototipno miuro razvil 3,5-litrski V12 motor z 257 kW/350 KM. Ko je prišel čas za razvoj serijske različice, pa se je Bizzarrini odločil za zagon lastne avtomobilske znamke, razvoj miure pa je prepustil dinamičnemu dvojcu Gian Paolu Dallaraiju in Paolu Stanzaniju. Glede na to, da je Ferucio jasno rekel "NE" dirkanju, sta mladca z dolgim dirkaškim pedigrejem, ki nista štela niti tri desetletja, sanjala o cestnem dirkalniku, ki bi ponudil do takrat nevidene vozne sposobnosti.
Najlepši motor na svetu
Da bi avtomobil ostal kompakten, sta se Dallari in Stanzani odločila štirilitrski V12 motor postaviti centralno, neposredno za voznikovih hrbtom, medtem ko je bil blok motorja, po vzoru na mini BMC, modificiran, da bi bil skupaj z menjalnikom izdelan iz enega kosa.
Zanimivo je to, da miura ni prinesla nič takega, česar v avtomobilskem svetu takrat še ne bi videli. Še sam Ferucio Lamborghini je svoj čas pripomnil, da je bil prvi italijanski Japonec: "Nikoli nisem ničesar izumil, sem pa zato vedno najbolje kopiral. Ko sem hotel izdelati lasten motor, sem se vprašal, kateri je najboljši. Odgovor je bil - Ferrarijev V12. Ko sem želel spremeniti glavo, sem se spet vprašal, katere so najbolj učinkovite? Odgovor je bil Alfa. To je bilo dovolj, da sem spojil obe zamisli in naredil najlepši motor na svetu."
Ni pa bil lep le motor. Miura je še danes po mnenju mnogih poznavalcev klasičnih avtomobilov najlepši avtomobil vseh časov. Edinstvena linija je istočasno delovala močno in elegantno. Popolne dimenzije so skupaj s posebno oblikovanimi vrati ustvarile videz podivjanega bika, ki krasi lamborghinijev logotip. Miura je svoje ime dobil na Ferucievo željo, in sicer po rejcu najmočnejših in najbolj inteligentnih bikov v Maranellu - Don Antoniu Miuri.
Glede na za tisti čas zelo napredno tehnologijo nihče ni pričakoval, da bo miura postala najboljši in najbolj zanesljiv avtomobil na svetu. Pravzaprav je miuro pestil cel niz težav. Ena najbolj znanih je bila povezana z vzgonom prednjega dela avtomobila. Med oblikovanjem miure niso uporabljali zračnega tunela, inženirji pa so za nameček posodo za gorivo namestili spredaj. Ko je bila posoda polna, je bilo obnašanje avtomobila pri večjih hitrostih predvidljivo, medtem ko je bilo treba z napol prazno posodo za upravljanje imeti dirkaško žilico.