Mobilnost pa pomeni tudi socialno vključenost. Na URI Soča so v ta namen pridobili pomembno novost.
Možnost samostojne vožnje pomeni neodvisnost in vključevanje v družbo. Tega se zavedamo, dokler se invalidnost ne pripeti nam ali komu, ki nam je blizu.
Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije (URI – Soča), smo se spoznavali s procesom ponovnega vključevanja oseb z gibalnimi ovirami za volan avtomobila. K temu je pripomoglo sodelovanje URI Soča z AMZS in Toyoto Slovenija, ki je v ta namen rehabilitacijskem centru podarila vozilo toyota auris, prilagojeno za ljudi z gibalnimi omejitvami, s pomočjo katerega bodo spoznali vse potrebno v povezavi z vožnjo s prirejenim avtomobilom, da bodo po vrnitvi v domače okolje kar najhitreje spet sedli za volan.
Kot je povedal prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med., vodja Oddelka za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače URI – Soča, bodo tako po vrnitvi domov takoj obvladovali avtomobil, kar je zelo pomembno za njihovo vključenost v družbo.
Mag. Franjo Velikonja, dr. med, deluje v Ambulanti za voznike s posebnimi potrebami v URI-Soča nam je razložil, kako dolg je postopek, da oseba z invalidnostjo sploh lahko sede za volan. Ambulanta za voznike s posebnimi potrebami dodaja pomemben prispevek k mobilnosti gibalno oviranih oseb. Na URI-Soča, ki pri nas edina izpolnjuje potrebne pogoje za to, ponuja celovite teste in preglede, imajo tudi avtomobilski simulator za merjenje psihofizičnih sposobnosti, da se osebe z invalidnostjo na cesto vrnejo kot varni vozniki, hkrati pa tudi določijo, na kakšen način mora biti predelano vozilo, katero upravlja invalid. Ali gre za lažjo predelavo (do 1.000 evrov), na primer prenosna zložljiva rampa ali pa enostavna paralelna stopalka za plin, ali gre za zahtevnejšo predelavo, kjer je na prvem mestu ročno upravljanje zavore in plina. Ročica BDF je najpogostejša predelava vozil v Sloveniji v zadnjih nekaj letih, prihaja pa vedno v kombinaciji z avtomatskim menjalnikom, kar dodatno olajša vožnjo.
Mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI-Soča je napovedal še bolj razširjeno sodelovanje z japonskim gospodarstvom. Na povabilo predsednika Toyote Adria Kensukeja Tsuchiyja je Cugelj obiskal Japonsko, kjer se je prepričal, kako se na Japonskem, tudi s pomočjo robotike, invalidne osebe vključujejo nazaj v življenje.
Namen obiska je bil poiskati stičišča sodelovanja pri izmenjavi strokovnega kadra, pri raziskavah in razvoju robotiziranih terapevtskih naprav. URI-Soča namreč v sklopu službe za raziskave in razvoj vodi in izvaja raziskovalne projekte s področja rehabilitacijske službe za robotike ter pri tem aktivno sodeluje z gospodarstvom.
Tiskovne konference na URI-Soča se je udeležil tudi japonski veleposlanik v Sloveniji Masaharu Yoshida, ki je poudaril, da je bilo medijsko odmevno, da je Japonska s Slovenijo gospodarsko okrepila sodelovanje (Japonci pri nas izdelujejo tudi industrijske robote), plod dobrih odnosov pa je tudi to, da je Toyota Motor Corportation URI-Soča prepoznala kot pomembno partnerico pri razvoju robotov.
Poleti bo sledil nov sporazum za razvoj rehabilitacijskih robotov, s čimer bodo še povečali mobilnosti invalidnih oseb. »Tudi javni zavodi znamo sodelovati z gospodarstvom. Ni vse črno,« je povedal direktor URI-Soča. Podjetje Toyota Partner Robot (TPR) je specializirano za razvoj in proizvodnjo naprav za rehabilitacijo pacientov po poškodbi ali bolezni za povrnitev boljše mobilnosti.
Že zdajšnja donacija, Toyotino vozilo, opremljeno s posebno ročico BYD, ki je plod slovenskega znanja, pa bo na URI-Soča pripomoglo k spoznavanju, da lahko spet sedejo za volan in se vrnejo v tirnice življenja. V Sloveniji je okoli 5.100 oseb na invalidskem vozičku, od tega je 2.800 voznikov. Do zdaj invalidi niti niso imeli specializirane šole vožnje za opravljanje izpita.
Inštruktor AMZS Brane Legan z URI-Soča sodeluje že več let, po novem pa imajo na AMZS vozilo toyota auris z omejeno ročico BDF, ki ga uporabljajo tako za pridobivanje vozniškega izpita kot za trening varne vožnje na poligonu varne vožnje na Vranskem.
"Naša šola vožnje s posebnim vozilom omogoča pridobitev vozniškega dovoljenja, nato pa z vozilom voznikom omogočamo še dodatno usposabljanje na poligonu varne vožnje. Na ta način spoznavajo, kako je treba obvladati tako vozilo. Vozniki invalidi so precej bolj previdni vozniki, zato so varni vozniki.«