Če imate dva ali tri otroke in še psa, so veliki enoprostorci logična izbira. Če so omejitev finance in ne bi imeli rabljenega vozila, potem je ponudba enoprostorcev, ki zadostijo naštetim merilom, manjša. Eden od takih je daciin velikan dokker.
Večji od renault kangooja
Čeprav bi na prvi pogled rekli, da so pri Dacii za podlago izkoristili sestrski renault kangoo, temu ni tako. Dokker je izdelan na modernizirani platformi logana, kar pomeni za 11 centimetrov daljšo medosno razdaljo v primerjavi s kangoojem, s katerim si deli zadnje vpetje.
Videz pri Dacii ni bil nikoli v ospredju, a tudi tu je bil narejen korak naprej. Dokker se oblikovno z visokimi linijami in oddaljenostjo od tal spogleduje s priljubljenim videzom sodobnih športnih terencev. Večja slabost so žarometi, o kakih ksenonskih žarometih ali LED-tehnologiji niti pomislite ne, tudi klasični halogenski žarometi se ne morejo pohvaliti z najboljšo svetilnostjo. Zato pa oglate in visoke linije znotraj prinašajo obilico prostora. Uporabnost so povečali z drsnimi vrati, ki olajšajo vstop na zadnjo klop, vrata prtljažnika so dvodelna krilna, kar v primerjavi z velikimi petimi vrati pri kangooju pomeni preprosto parkiranje, tudi vzvratno lahko parkiramo skoraj do stene. Slabost takih vrat je preglednost pri vzvratni vožnji, kar lahko kupec reši z doplačilom za parkirna tipala v vrednosti 205 evrov.
S kangoojem si ne bosta skakala v zelje
Dokker bo lovil kupce, ki potrebujejo veliko prostora in veliko prilagodljivosti. V plastični notranjosti z armaturno ploščo, ki spominja na enoprostorca lodgyja, ponuja dovolj, da bo prepričal tiste, ki želijo imeti osnovno udobje v vozilu; prav kupcev kangooju, ki ponuja bistveno daljši seznam dodatkov in prilagajanja glede individualizacije in stopnje opremljenosti, pa tudi boljše materiale, naj ne bi kradel. To pa še ne pomeni, da je dokker osiromašen, a je treba vse dokupiti, tudi pri bolje založeni opremi. Testnik je imel pregleden in velik barven zaslon na dotik Media NAV z obvolanskimi funkcijami za upravljanje in navigacijo s kartografijo Evrope, ki stane dostopnih 410 evrov. Serijska klima (laureate) je le ročna in potrebuje več časa, da ogreje velik prostor, voznik si za sto evrov lahko omisli le omejevalnik hitrosti, tempomat, ki je vsaj na avtocesti odličen pripomoček, ni na voljo. Tudi nadzor stabilnosti vozila (ESP) je treba doplačati (250 evrov). Sedeža, ki sta spredaj za 160 evrov ogrevana, sta zgolj povprečna, že po 15 tisoč kilometrih sta v ovinkih škripala, a gre to lahko pripisati tudi testnemu vozilu. Na zadnji klopi je prostora veliko, brez težav na njej prevažate tri otroke, toliko je tudi priključkov isofix. Dostopanje na zadnje sedeže in polaganje otrok v sedeže je skozi ogromno 70-centimetrsko odprtino.
V zadek spravite tudi omaro
Prtljažnik v osnovi ponuja kar 800 litrov osnovne prostornine, ki jo je mogoče s preklapljanjem deljive klopi zadaj povečati na zajetnih tri tisoč litrov. Širina prtljažnika je 1,4 metra, v višino meri 1,226 metra, kar je dovolj tudi za selitvene potrebe, ne le prevoz otroških vozičkov. Pospravljanje otroških vozičkov olajša nizek nakladalni rob prtljažnika, ki je od tal odmaknjen le 57 centimetrov.
Je pa površina v prtljažniku gladka, predmete je težko fiksirati, zato se v ovinkih kotalijo gor in dol, levo in desno po prtljažniku. Rešitev je mreža za prtljago, ki stane 80 evrov, a je po našem mnenju bolje kupiti gumijasto podlogo, narejeno po meri, ki bo v ovinkih zadržala predmete. Namesto mehkega roloja bi si v zadku želeli trdo polico.
Možnih le pet prestav
Testnika je poganjala dobro preverjena različica Renaultovega 1,5-litrskega dizelskega agregata s 66 kilovati moči (90 KM), ki je sploh najmočnejša možna izbira pri dokkerju. Kangooja je mogoče dobiti tudi z 80-kilovatnim 1,5 litrskim agregatom dCI. Turbodizel v romunu razen na avtocesti, kljub velikosti in masi vozila, zadosti večini potreb. Dizel je dobra izbira tako za družine kot podjetnike, na avtocesti zmoti hrup v kabini, ki nastaja zaradi le petih prestav ročnega menjalnika, šeststopenjskega dokker ne pozna. Menjalnik je za nameček trd in nenatančen. Dizel sicer pospešuje zvezno, tudi pospešek je soliden, dobro vleče tudi v klanec. Dobra plat je tudi poraba, ki je bila na testnem krogu v povprečju 6,0 litra dizla na sto prevoženih kilometrov.
Vzmetenje odlično požira luknje in neravnine, kljub mehkobi in "terenski“ oddaljenost od tal pa nagibanje v ovinkih ne zmoti preveč.
Z najboljšo opremo (laureate) in začetno ceno 11.300 evrov je daleč pod konkurenco, testnik je tudi z vsemi zgoraj naštetimi dodatki segel le nekaj evrov čez 14 tisočakov. To je še vedno 3.400 evrov ceneje od enako motoriziranega kangooja z drugo opremo (confort).
Podatki o vozilu: (dacia dokker 1,5 dCi 90 laureate)
Motor: turbodizelski, štirivaljni
Prostornina: 1.461 cm³
Največja moč: 66 kW (90 KM) pri 3.750 vrt./min.
Največji navor: 200 Nm pri 1.750 vrt./min.
Poraba na testu: 6,0 litra/100 km (mešani cikel), izpust 127 g CO2/km
Zmogljivosti: 162 km/h (elektronska omejitev), 13,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Mere (D x Š x V) (v mm): 4.363 x 1.751 x 1.814, medosna razdalja 2.810
Prtljažnik: 800–3.000 litrov
Cena: 9.230/14.005 evrov (osnovni/testni z dodatno opremo)