Dobro tretjino razstavnega prostora je tvorila razstava starodobnih in klasičnih avtomobilov, ki so jo poimenovali "100 let ikon". In nan njej so res lahko videli marsikateri zelo zanimiv in zelo redek avtomobil, ki je soustvarjal avtomobilsko zgodovino.
Med njimi je bilo tudi nekaj legendarnih avtomobilov, ki so jih nekoč prvič predstavili v Ženevi. Med njimi so bili tudi jaguar E-type, ki ga je sir William Lyons leta 1962 predstavil v ženevskem mestnem parku Park des Eaux Vives, porsche 901-911 "Quick Blue", najstarejši obstoječi prototip porscheja 911, ki so ga leta 1964 prvič pokazali v Ženevi, ter prvi prototip ferrarija 500 superfast, ki je pred natanko šestdesetimi leti doživel premiero v Ženevi.
Razstava sicer ni bila organizirana kot neprekinjeni potek avtomobilske zgodovine od začetkov do danes, ampak je bila razdeljena na več obdobij, ki so pomembno vplivala na razvoj avtomobilizma. Prvo je gotovo bila prva polovica dvajsetega stoletja, ko se je formirala avtomobilska industrija, kot jo poznamo danes.
Formiranje industrije
Konec devetnajstega stoletja so namreč avtomobili večinoma bili izdelki avtomobilskih pionirjev, v začetku dvajsetega stoletja pa so jih začeli izdelovati regionalni obrtniki. V tistem času je nastalo veliko majhnih znamk, ki so večinoma izginile tako hitro, kot so nastale.
Hkrati pa je tedaj nastalo tudi nekaj velikih znamk, ki jih poznamo še danes in so se prilagodile novim pogojem industrijske proizvodnje. Šele tik pred prvo svetovno vojno in v letih po njej se je avtomobilska proizvodnja zares industrializirala avtomobili pa so postali dostopni tudi srednjemu razredu.
Avtomobili, ki so jih na razstavi prikazali iz tega obdobja. Zato segajo od najdražjih in najbolj razkošnih, ki so bili dostopni le zelo bogatim, do modelov, ki so pomagali demokratizirati avtomobilsko ponudbo. V prvo skupino gotovo spadajo bugattija royale iz leta 1930, roadster esders ter coupe de ville binder, prav tako pa tudi maybach zeppelin letnik 1930 ali aerodinamični voisine C 25 aerodyne.
To obdobje je bilo tudi čas, ko se je razvijal avtomobilski šport, kar so predstavljali bentley 4.5 litres, bugatti 51C ali pa bolj dostopniMG K3. Širšo mobilnost tistega časa pa sta zastopala švicarski pic-pic M IV ter prvi množični avtomobil, ford T iz leta 1908.
Od druge svetovne vojne do velike naftne krize
Za razvoj avtomobilske industrije v Evropi so bila pomembna tudi petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je Evropa po uničenju druge svetovne vojne hitro razvijala, vendar je vladalo tudi pomanjkanje financ in surovin.
V tem času so si avtomobilske znamke prizadevale za ponovni zagon, vendar vsem ni uspelo. Znamke so pogosto ponovno predstavljale predvojne modele, v ospredje pa so prišli tudi novi modeli, ki so jih razvijali že pred vojno. Šestdeseta leta pa so bila obdobje inovacij, ko so nastali avtomobili, ki so za vedno ostali v ljudskem spominu.
Med avtomobili, ki so nastali kot nadaljevanje predvojnih projektov in so se za vedno vpisali v zgodovino ter v proizvodnji ostali daleč preko svojega časa, sta gotovo volkswagen hrošč in citroën 2 CV spaček, med tistimi, ki so bili plod enega od vrhuncev povojnega razvoja v petdesetih letih, pa sta gotovo fiat 500 nuova in austin mini. E
den od značilnih predstavnikov tega obdobja je bil tudi peugeot 203 commerciale, ki je osvajal tudi vzdržljivostne rallyje, med avtomobili, ki so gotovo zaznamovali obdobje, a so po njem odšli v zgodovino, pa sta "mehurčkasta avtomobila" messerschmitt kabinenroller in BMW isetta.
Petdeseta in šestdeseta leta so prinesla tudi razcvet razkošnih hitrih avtomobilov, ki jih povezuje kratica GT. Zanje je bila značilna kombinacija moči, estetike in razkošja, ki jim je zagotovila večno občudovanje vseh ljubiteljev avtomobilov. Čeprav so jih izdelovali v majhnih serijah, so se močno vpisali v avtomobilsko zgodovino in so še vedno pomemben del avtomobilskih prireditev.
Kot prvega predstavnika tega obdobja bi lahko določili porsche 356, ki je na ceste zapeljal konec štiridesetih let, v petdesetih letih pa so mu sledili tako zaželeni avtomobili, kot so jaguar XK120 coupe, mercedesa-benza 300 SL in 300 SL roadster ali pa maserati 3500 GT. Šestdeseta leta pa več kot suvereno zastopajo porsche 911, jaguar E-type, ferrari 500 superfast, ferrari dino 246 GT, aston martin DB4 vantage, lamborghini miura, facel vega facel II ali ford mustang shelby GT350.
Obdobje lahkega avtomobilskega življenja se je nadaljevalo tudi v sedemdeseta leta, vse dokler ni v nekaj mesecih med oktobrom 1973 in aprilom 1974 zahodni svet pretresla prva velika naftna kriza, ki je avtomobilsko industrijo prisilila v velike spremembe in varčevanje z gorivom.
Na razstavi se je to odrazilo v avtomobilih, kot so bili citroën SM, alfa romeo montreal, BMW 3.0 CSL ali lamborghini countach, ki so pripravljeni na dotedanje čase na ceste zapeljali tik pred krizo, ter toyoto corollo, ki je, čeprav predstavljena že leta 1967, naftno krizo pričakala že povsem pripravljena.
Inovacije
Na avtomobilsko industrijo so skozi desetletja vplivale tudi tehnološke inovacije na širokem področju, od mehanike, aerodinamike, strukturne trdnosti, materialov do varnosti in še česa. Pomemben vpliv je imel tudi funkcionalni pristop do avtomobilizma, do načina, kako avtomobile uporabljamo in kako jih dojemamo. Nekatere inovacije so se izkazale za prelomne in jih še danes uporabljamo, nekatere pa niso bile tako zelo uspešne.
Določene inovacije so neizbrisno povezane tudi z določenimi avtomobilskimi modeli. Volvo 544 bo tako za vedno ostal v spominu kot avtomobil, ki je leta 1959 uvedel varnostne pasove, renault 16 ostaja v spominu kot prva sodobna kombilimuzina, volkswagen golf GTI prve generacije je v avtomobilizem vpeljal "hot hatche", matra simca rancho bi lahko bila prvi sodobni enoprostorec z modularno zasnovo kabine, audi quattro bo ostal v spominu kot prvi avtomobil s sodobnim štirikolesnim pogonom, z espacom F1 pa je renault pokazal, kaj je mogoče narediti na osnovi sodobnega enoprostorca.