Tretja nedelja v mesecu je po vsem svetu posvečena žrtvam prometnih nesreč. Ob naštevanju statistike o smrtnih žrtvah pa prepogosto pozabljamo, da je skupno število vseh prizadetih vsako leto še nekajkrat višje od umrlih.

Mednje ne sodijo le hudo poškodovani, ki po nesreči zaradi posledic nikoli več ne bodo mogli zaživeti normalnega življenja, temveč tudi vsi svojci in prijatelji ponesrečencev. 

Žrtve koprnijo po opravičilu

"Vsi udeleženci v prometu se absolutno premalo zavedamo, da lahko samo trenutek nepazljivosti nekega udeleženca, ki povzroči nesrečo, veliko ljudem popolnoma spremeni, uniči življenje. Tako poškodovanim kot svojcem in seveda tudi tistim, ki izgubijo prijatelja, sorodnika ...", pove Damjana Žist, avtorica knjige Nevidni svet žrtev prometnih nesreč, penologinja, novinarka in ambasadorka Zavoda varna pot, v katerega se lahko žrtve zatečejo po psihosocialno podporo.

"Žrtvam pri premagovanju tragedije najbolj pomaga, da se lahko o svoji bolečini pogovarjajo z drugimi, še posebej takšnimi s podobnimi izkušnjami," pravi Žistova. "Pri srečanju z žrtvami pa sem opazila predvsem, kako veliko bi jim pomenilo, da bi se jim povzročitelj opravičil. Zavedajo se, da ni mogoče zavrteti življenja nazaj, da se umrli ne bo vrnil ali da zdravja ne bo nikoli več nazaj, ampak iskreno opravičilo bi jim pomenilo ogromno pri premagovanju bolečine." A dodaja, da le redki povzročitelji zberejo pogum za opravičilo. 

Tudi povzročitelji pogosto preživljajo pekel odgovornosti, ker so uničili toliko življenj, na kar okolica prepogosto pozablja in jim ne stoji ob strani. Soočanje z odgovornostjo je včasih neznosno breme. Še vedno je v spominu poletna tragedija na primorski avtocesti pri Postojni, ko voznik tovornjaka po trku v na počasnem pasu ustavljen romunski avto, zaradi česar so vključno s petletnim dečkom umrle štiri osebe, ni zmogel prenesti bremena ...

Zato v Zavodu varna pot nudijo podporo tudi povzročiteljem nesreč in njihovim svojcem, ki so prav tako pogosto ožigosani s strani okolice. 

Najbolj je odgovoren vsak voznik. Vendar pa ...

Hitrost je še vedno ubijalec številka 1. Med pomembnimi dejavniki je tudi alkohol, poleg tega bi marsikateri udeleženec preživel, če bi dosledno uporabljal varnostni pas. 

Naša država je bila junija s strani ETSC proglašena kot tista v Evropi, ki je v zadnjih letih naredila največji napredek na področju varnosti v prometu, a je šlo od takrat le še navzdol. Do sredine novembra smo tako že močno presegli lansko celoletno številko žrtev, ki je znašalo "rekordno nizkih" 108.

Foto: Reuters Nesreča otroka

Med še vedno prezrtimi vzroki za takšno krvavo rihto je tudi infrastruktura in prav na tem področju Slovenija odkrito nazaduje. "Ne znam poiskati pravega razloga, kaj je šlo letos na področju nesreč narobe. Niti pristojna ministrstva ga še niso preiskala, a poleg slabe vozniške kulture in preveč popitega alkohola so gotovo dejavnik tudi slabe ceste," opozarja tudi Žistova. "In ravno na tem področju čaka državo še veliko dela. A namesto tega še zmanjšujemo sredstva za obnovo cest, s čimer se samo oddaljujemo od cilja in vizije '0 mrtvih,' ki je nenazadnje vpisana v nacionalnem progamu o varnosti v prometu. Obeta se torej le še več uničenih dodatnih življenj."

V letu 2016 se obeta preskok v standardu varnosti

Varnejši avtomobili so v zadnjem desetletju bistveno pripomogli k zniževanju števila in posledic nesreč. Pred leti je tako Evropa kot prva na svetu uvedla obvezno vgradnjo sistema stabilnosti ESC, za leto 2016 pa je predviden nov sveženj obveznih tehnologij. Kot pišejo pri ETSC, trenutno zelo dobro kaže, da bodo morali imeti po nareku EU v naslednjih letih vsi novi avtomobili vgrajene inteligenčne asistenčne sisteme, kamor denimo sodi sistem samodejnega prepoznavanja nevarnosti in zaviranja AEB. 

Ti sistemi bi lahko znižali skupno število nesreč za 30 odstotkov, število smrti pa za 20 odstotkov, kažejo analize. Že danes nov model na testu Euro NCAP nima možnosti za dobro oceno brez vgrajene napredne asistence. 

Tovornjaki pa bodo morali imeti že z letom 2016 vgrajene določene sisteme za preprečevanje nesreč.

andrej.leban@zurnal24.si