Agencija za varstvo konkurence (AVK) je objavila izsledke raziskave trga servisov motornih vozil v Sloveniji, s ciljem ugotoviti, v kolikšni meri se potrošniki sploh zavedajo pravice, da svoje avte tudi v času tovarniške garancije ali v času podaljšanega jamstva lahko brez zadržkov servisirajo tudi na nepooblaščenih servisih, ne pa le na tistih servisih, ki jih posamezni uvozniki oziroma zastopniki avtomobilskih znamk tretirajo za pooblaščene. 

Glavni motiv, da bi potrošniki morali vedeti za dodatno možnost servisiranja, je predvsem finančni, saj je mogoče na nepooblaščenih servisih praviloma prihraniti tako pri cenah servisnih storitev kot nadomestnih delih. AVK navaja nemški primer, kjer so cene v pooblaščenih servisih za 16 odstotkov višje kot pri nepooblaščenih, v Veliki Britaniji pa so razlike v servisih ter med originalnimi in neoriginalnimi deli lahko celo 120-odstotne. 

Kako kot stranka vedeti, da nek nepooblaščen servis dejansko lahko oziroma ima vse potrebno za opravljanje servisiranja vozil v garanciji?

Serviser mora voditi dokumentacijo o pregledu in popravilih na vozilu (pregledni list in delovni nalog), imeti dostop do pravilnih servisnih načrtov, postopkov in morebitnih vpoklicev ter tehničnih in programskih posodobitev za določeno vozilo preko podatkovnih baz. Vgrajevati mora materiale, ki so po kvaliteti enakovredni originalnim delom proizvajalca vozila in imajo za to s strani proizvajalca rezervnega dela tudi potrdilo. Neodvisni serviser mora imeti tudi znanje za obvladovanje novejših tehnologij.

Na drugi strani pa uredba Evropske komisije že od leta 2010 naprej jasno predpisuje, da se mora pod določenimi pogoji tovarniška ali pogodbena garancija (jamstvo) normalno ohraniti, četudi servisa ne opravi pooblaščeni servis. 

Povod za samo raziskavo je bila sicer prijava Obrtne zbornice oziroma sekcije avtoserviserjev proti praksi določenih slovenskih uvoznikov motornih vozil zaradi neupravičenega omejevanja neodvisnih serviserjev. Agencija je uvedla postopka proti dvema uvoznikoma in z ločenima odločbama dosegla, da sta družbi Hyundai Avto Trade in Renault Nissan Slovenija sprejeli določene popravke v svojem poslovanju in obnašanju do neodvisnih serviserjev v Sloveniji. Med postopkom pa so pri AVK ugotovili, da področje servisiranja zahteva konkretenjšo analizo.

Po ocenah Evropske komisije poprodajne storitve predstavljajo okoli 40 odstotkov stroškov lastništva avtomobilov.

Opravljena raziskava in analiza temelji na anketi, ki so jo razposlali tako zastopnikom blagovnih znamk kot določenemu številu (še zdaleč ne vsem) neodvisnim serviserjem po državi. S strani nepooblaščenih serviserjev je bil sicer odziv na anketo precej pičel, saj je odgovorila le dobra tretjina.

Foto: Profimedia Mehanik in servis zavor

Temeljne ugotovitve iz raziskave:

- V Sloveniji je okoli milijon registriranih osebnih vozil, od tega jih je nekaj manj kot 30 odstotkov mlajših od pet let in je torej zelo verjetno, da zanje še velja ena od oblik garancije, bodisi tovarniška ali podaljšano jamstvo. 

- Kar polovica anketiranih proizvajalcev oziroma pooblaščenih trgovcev vozil ima dvoumno zapisane pogoje za uveljavljanje garancije. "Posledica takšnih določil je lahko zmeda pri potrošnikih, ki zaradi tega ne vedo, kdaj in ob katerih pogojih veljavnost garancije ostane nespremenjena." Takšne nejasnosti so lahko že dovolj velik razlog, da številni lastniki v času veljavnosti tovarniške garancij ne upajo redno servisirati avtomobila drugje, kot na pooblaščenem servisu.

- Glede na odgovore neodvisnih serviserjev (anketo je izpolnila le dobra tretjina od povabljenih servisov) ti opravijo "zanemarliv obseg servisnih storitev osebnih vozil v garancijski dobi." Povprečni delež takšnih vozil v obsegu dela delavnice je v veliki večini primerov do največ 5 odstotkov. Še enkrat - delež vozil, mlajših od 5 let je v Sloveniji skoraj 30-odstoten.

- Še manj servisov neodvisne delavnice glede na anketo opravijo na vozilih s pogodbeno garancijo, bolj znanih kot "jamstva", torej že po izteku tovarniških garancij.

- Glede na anketo neodvisni serviserji še v času garancije najpogosteje servisirajo vozila znamk Volkswagen, Renault, Citroën, Peugeot, BMW in Opel. 

- V preteklosti so bile že zaznane konkretne težave zaradi oviranja pri deljenju informacij in tehničnih podatkov nepooblaščenim serviserjem s strani zastopnika.

- Sodelujoči nepooblaščeni serviserji opozarjajo, da je v primeru uveljavljanja garancije pri vgrajenem neoriginalnem nadomestnem delu, ki sicer v celoti ustreza tehničnim specifikacijam proizvajalca, stroške storitve menjave krije servis, ki je opravljal storitev, medtem ko garancije pri pooblaščenem servisu za takšen del ni mogoče uveljavljati.

- Nepooblaščeni servisi glede nizkega deleža strank med lastniki vozil v garanciji navajajo, da gre za predvsem za dva dejavnika: Prvi je neinformiranost ljudi glede ohranitvi garancije, če neodvisni serviser po predvidenem postopku opravi servis.  

Drugi dejavnik, pa je konkurenca mehanikov, ki dopoldan delajo v pooblaščenih servisih, popoldan pa doma servisirajo "na črno." V službi takšni mehaniki namreč pridejo do brezplačnega znanja in informacij ter imajo celo kot fizične osebe lahko boljši popust v določenih trgovinah z rezervnimi deli kot pa neodvisni serviserji, ki morajo za takšen status izpolnjevati veliko strogih pogojev. Tudi servisno oziroma digitalno knjigo lahko popoldanski "fušarji" potrdijo naslednji dan v službi.

- Razlika v ceni pri določenih posegih med pooblaščenim in neodvisnim serviserjem je Sloveniji lahko tudi 100 odstotkov in več. 

Foto: Gregor Prebil Servis vozil

Mehanika: Dokler država ne sprejme odgovornosti, ne more biti bolje

Rezultati iz raziskave AVK za neodvisne serviserje niso nobeno presenečenje, saj na problematiko "megle" na področju veljavnosti garancije pri neodvisnem serviserju, opozarjajo že devet let, odkar velja evropska uredba. "Zakon o varstvu potrošnikov in uredba o skupinskih izjemah sta popolnoma jasna. Že od leta 2010 tudi razpravljamo in govorimo o petih točkah, ki so pogoj, da  lahko neodvisni serviser v garanciji servisira neko vozilo," pravi avtoserviser Peter Caserman in član sekcije avtoserviserjev pri obrtno-gospodarski zbornici. 

Caserman težavo, da se ne loči zrnja od plev med serviserji, še posebej pri tistih, ki delajo na "črno", vidi predvsem v nesposobnosti države. "Dokler ne bo v zakonu, da mora lastnik za svoj pravilno servisiran avto na tehničnem pregledu jamčiti z računom in imenom mehanika, ki mu je opravil servis, bo vse zastonj, pa če se mečemo po trepalnicah."

Kot enega od primerov navaja veliko število avtomobilov na naših cestah, ki so bili udeleženi v prometne nesreče in s strani zavarovalnic označeni za totalko, torej da strokovno izvedeno popravilo, kar pomeni tudi zadostno varnost, zanje ne bi prišlo v poštev. "Tega se naši nadzorni organi kar ne zavedajo, čeprav je tudi eden od bistvenih problemov prometne varnosti."

Primož Rožnik, prav tako neodvisni avtoserviser, dodaja, da bi država lahko delo na črno omejila še z enim razmeroma enostavnim ukrepom, to je z "zakonsko omejitvijo rabatov in popustov na maksimalno 15 odstotkov za fizične osebe in nadzorom enakih osnovnih prodajnih cen za vse. S tem in poenostavitvijo upravnih postopkov za obrt bi se 'fušarji' v večji meri odločali za odprtje svoje obrti," je prepričan Rožnik, ki dobre lastnosti takšnega ukrepa v boju proti delu na črno vidi tudi pri drugih obrteh. 

Caserman je ob tem kritičen do AVK, da je omenjeno raziskavo naredila povsem mimo obrtne zbornice, čeprav so jih prav v njej sploh opozorili na težave z določenimi uvozniki vozil, obrtna zbornica pa je tista, ki nekemu serviserju na podlagi dokazil podeli dovoljenje za obratovanje. Tako pa po njegovih besedah vodstvo zbornice sploh ni bilo seznanjeno z anketo, ki je bila razposlana le delu serviserjev.

Še več, Caserman je za raziskavo in njene rezultate prvič slišal od nas, več mesecev potem, ko so jo pri AVK pripravili. Mehanik prav takšnemu medlemu pristopu državne inštitucije pripisuje razmeroma slabo odzivnost in zato popačeno končno podobo, ki ne more bistveno popraviti trenutnega stanja glede servisiranja.

Med drugim je tako AVK "ugotovila," da obstaja v Sloveniji veliko avtomobilskih znamk (Toyota, Dacia ...), ki jih neodvisni serviserji naj sploh ne bi servisirali v času garancije. To pa po besedah Rožnika nikakor ne drži. 

andrej.leban@zurnal24.si