Prehod na elektronski sistem vinjet je s 1. februarjem minil brez težav. Od začetka prodaje 1. decembra lani do danes je bilo prodanih že okoli 720 tisoč e-vinjet, od tega prek 90 odstotkov letnih. Razmerje se bo v prihodnjih mesecih začelo obračati, ko bodo predvsem tujci množičneje kupovali tedenske in mesečne vinjete. Do konca februarja se bo sicer iztekla veljavnost zadnjim mesečnim nalepkam, ki so jih vozniki kupili še januarja. Takrat bodo čisto vse vinjete neposredno vezane na registrsko tablico vozila.

Na Darsu ugotavljajo, da prek spletne prodaje, ki ob registraciji kupca omogoča določene prednosti (obveščanje o poteku, več možnosti komuniciranja z Darsom v primeru težav ...), prodajo četrtino vinjet, ostali vozniki se še vedno zanašajo na klasična klasična prodajna mesta. 

Dars intenzivno že izvaja tudi nadzor nad neplačniki cestnine. "Od 1. februarja 2022 do danes [9. februar, op. a.] je bilo v okviru sistema e-vinjete preverjenih 88.790 vozil, od tega je bilo potrjenih kršiteljev 1.193, 3.615 pa jih je še v postopku preverbe. Med kršitelji so tako domači kot tuji uporabniki slovenskih avtocest in hitrih cest," pravijo na Darsu. 

Pri upravitelju avtocestnega omrežja sicer pospešeno pripravljajo vse potrebno za polni zagon nadzornega sistema, ki ga načrtujejo še pred koncem meseca. V ta namen po 600-kilometrskem omrežju avtocest na obstoječe portale in drogove nameščajo videonadzorno opremo za prepoznavo tablic, kar bo omogočalo visokoavtomatiziran in bolj učinkovit postopek zaznavanja neplačnikov. 

"Morda velja ob tem ponoviti, da je eno temeljnih nerazumevanj nadzora pri e-vinjeti, da cestninski nadzor ne bo več potekal na terenu. Domačim voznikom bomo poslali plačilne naloge in račune za e-vinjete praviloma po pošti, ker imamo dostop do vseh potrebnih podatkov. Pred tem pa bo potrebno pregledati posnetke, na katerih bodo zaznani kršitelji, in v ozadju speljati celoten prekrškovni postopek," je za Žurnal24 povedal Marjan Koler iz Darsa. 

Tujce, ki predstavljajo 95 odstotkov kršiteljev, pa bodo nadzorniki Darsa še naprej skušali v največji meri obravnavati na nadzornih točkah, počivališčih in mejnih prehodih, saj je postopek izterjave globe na daljavo zanje precej bolj zapleten, za državljane izven EU celo nemogoč. "Razlika bo samo v tem, da bodo že na točki, preden jih bomo lahko ustavili, zaznani s kamerami, nadzornik pa bo potem dobil informacijo, katero vozilo je treba ustaviti in sankcionirati."

"Seveda pa to ne pomeni, da domači uporabniki ne morejo biti ustavljeni tudi na terenu. Med drugim v primeru, da bomo za določeno registrsko tablico dobili podatek, da je ukradena ali zaznali, da gre za poskuse goljufij," še pojasnjuje Koler.

Ena aplikacija za vse neumnosti

Kmalu si bodo pri upravljavcu pri postopkih lahko pomagali tudi z novo zaledno prekrškovno aplikacijo, ki bo služila za vodenje in odločanje o vseh prekrških s področja Darsovih nadzornikov. Gre za podoben pristop, kot ga že dolgo uporabljajo številna mestna redarstva po Sloveniji in omogoča visokoavtomatizirano obdelavo prekrškov, ki jih na primer v primeru redarjev zaznajo njihovi stacionarni merilniki hitrosti. Tovrstne aplikacije so namreč prilagodljive za povezovanje s podatki nadzorno-tehnične opreme na eni strani in državnimi evidencami na drugi strani. Hkrati precej razbremenijo osebje.

"Prekrškovna aplikacija je potrebna zaradi vodenja in odločanja o prekrških v skladu z Zakonom o prekrških in Pravilnikom o evidencah prekrškovnih organov. V tej evidenci se vodijo vsi postopki o prekrških in osebni podatki. Zdajšnja aplikacija (ISPO), ki je del ECS opreme (ECS: elektronski sistem cestninjenja vozil nad 3,5 tone največje dovoljene mase), tega ne omogoča na terenu, saj je namizna in ne spletna aplikacija. Prav tako ne omogoča vodenja postopka in izdaje obvestila o prekršku zaradi nepravilnega parkiranja, paketne obdelave prekrškov ter povezovanja z drugimi evidencami in aplikacijami (mrvl, evcaris, erisk, pošta, e-vinjeta)," pojasnjujejo na Darsu. Prek aplikacije bodo med drugim vodili tudi osebne podatke o storilcih, zahteve za sodno varstvo, sodbe sodišč, predloge za izterjavo ...

Pogodba o najemu prekrškovne aplikacije je bila sklenjena pred kratkim. Ponudbo je na razpisu oddalo le gorenjsko podjetje Inpores, ki sicer s podobno programsko prekrškovno opremo zalaga več redarstev po Sloveniji, tudi največjega ljubljanskega. Pogodba določa, da bo Dars za petletni najem aplikacije s polno tehnično podporo in vzdrževanjem plačal slabih 380 tisoč evrov oziroma okoli 76 tisoč evrov na leto.

dezurni@styria-media.si