Na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru so izvedli raziskavo o (ne)upravičenem parkiranju na mestih, rezerviranih za invalide, na osnovi katere bodo v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa in Mestno občino Ljubljana v naslednjim mesecih izvajali preventivno akcijo Parkiraj izgovore drugam! "Želeli smo dobiti vpogled v to, kaj se na mestih za invalide dogaja," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal vodja raziskave Aleš Bučar Ručman.
"Ideja je prišla iz osebnega ogorčenja in tega, da trdim, da obstaja nekaj družbenih aktivnosti, na podlagi katerih lahko ugotavljamo širše stanje v družbi in jih jemljemo kot indikatorje družbenega stanja. Pravilo spoštovanja mest rezerviranih za invalide je eden od teh indikatorjev. Jemljem ga ne le kot prekršek, ampak kot kot širše sporočilo, kakšno je stanje solidarnosti v naši družbi."
Vozni park kršiteljev odseva slovenski vozni park
Zanimalo jih je tudi, kakšna je povezava med neetičnim oz. solidarnim vedenjem in družbenim razredom. V eni od raziskav v ZDA so recimo preverjali, kakšna je ta povezava pri ustavljanju vozil na prehodu za pešce. "Ugotovili so, da dražje kot je bilo vozilo, manj so bili ljudje pripravljeni ustavljati," je opisal Bučar Ručman. "Mene je zanimalo, ali tudi pri nas velja ta mit, ali so na mestih za invalide največkrat parkirani najdražji BMW-ji."
Bogatejši so si navajeni vzeti privilegije
Na vprašanje, kako si te razlike razlagajo, je razlaga preko luže šla v smeri, da so tisti, ki so bogatejši, navajeni, da dobijo več privilegijev in si jih vzamejo tudi v vsakdanji situaciji. "Rezultati pri nas pokažejo, da ne gre za en družbeni razred, ampak za nespoštovanje družbenih norm, za težavo pri vrednotah," je razložil Bučar Ručman. "Podatki kažejo, da v družbi, v kateri prevladuje anomija, t. j. stanje brez norm, v kateri smo atomizirani in se nas vsakodnevno spodbuja v tekmo vsakega proti vsakemu ter je na koncu pomemben le rezultat, ne pa to, kako do njega pridemo, lahko jaz, ki sem v tekmi, dobim najboljši privilegij in parkiram pod streho, pri tem pa se ne vprašam, kaj to prinese za vse ostale."
Profil tipičnega kršitelja
Raziskava je pokazala, da je med kršitelji več moških (76 odstotkov) kot žensk (24 odstotkov). 63 odstotkov jih je na parkirišču za invalide parkiralo brez kartice, pri čemer je bil odstotek le teh na nekaterih parkiriščih še mnogo višji. "Nekatere lokacije, kot so Miklošičeva cesta v Ljubljani ali parkirišče pred Zdravstvenim domom na Metelkovi, imajo prek 90 odtotkov napačno parkiranih vozil," je izpostavil Bučar Ručman in opozoril, da tudi na lokacijah, kjer je ta odstotek najmanjši, še vedno nepravilno parkira ena četrtina vozil. Največ kršiteljev je starih med 30 in 50 let.
Večina oz. 94 odstotkov voznikov, ki parkira na parkiriščih za invalide z invalidsko kartico, vozilo zapusti in odide po opravkih, medtem ko se vozniki napačno parkiranih vozil najpogosteje zadržujejo bodisi v vozilu bodisi v bližini vozila. "Največ je takih, ki parkira krajši čas, do 15 minut, najpogosteje le za pet minut," razlaga vodja raziskave. "Večina ali 71 odstotkov voznikov napačno parkira takrat, ko so preostala mesta zasedena, 29 odstotkov pa jih parkira tudi takrat, ko so druga mesta prosta."
Paraolimpijec in ambasador akcije Gal Jakič je prepričan, da gre v veliki meri za problem neizobraženosti. "Ko sem premišljeval, kakšna je tipična zgodba, ki se mi zgodi na parkirišču, sem se spomnil, kako nekdo zraven mene napačno parkira, tako da ne morem iz avtomobila, istočasno pa me vpraša, ali mi lahko pomaga," opisuje Jakič. "Tukaj gre za to, da je treba ljudi izobraziti, zakaj so ta parkirišča nam tako pomembna." Pogosteje se s težavami zaradi napačno parkiranih vozil srečujejo, ko je sneg ali slabo vreme.
Najprej zaparkirajo, nato želijo pomagati
Glede na rezultate raziskave, v kateri je med mlajšimi od 30 let le malo takih, ki napačno parkirajo, je izrazil upanje v svetlejšo prihodnost. Spomnil je tudi na primer, na katerega je opozoril eden od pobudnikov akcije, invalid in udeleženec v prometu, ko je opisal, s kakšnimi občutki se srečuje, ko mora z neznano osebo vzpostaviti takšno zaupanje, da ji lahko preda ključe avtomobila in jo prosi, če mu premakne vozilo, da se bo lahko vsedel vanj. Pri tem pa seveda upa, da ni naletel na nepridiprava, ki mu lahko vozilo, vredno nekaj tisoč evrov, tudi odpelje.
V akcijo se je vključila tudi Agencija za varnost prometa, katere naloga je, da deluje preventivno. "Če so ljudje tako egoistični v svojem ravnanju v razmerju do teh ljudi, ki potrebujejo več prostora, in pri tako jasnih in nespornih pravilih, se sprašujem, kako se obnašajo šele v prometu," je po prestavitvi rezultatov raziskave dejal direktor agencije Igor Velov. "Moje sporočilo je preprosto: Če ne moremo prevzeti invalidsnoti teh ljudi, jim ne jemljimo parkirišč." Dodal je, da se prometna kultura v Sloveniji sicer izboljšuje, a še ni na ravni, ki si jo želimo doseči. "Obstaja nek odstotek ljudi, ki se ga bo treba lotiti drugače. Očitno nimamo pravih prijemov."
Izkoriščanje invalidskih izkaznic
Preventivno akcijo je pozdravil tudi župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković. "Glede na število kazni, ki jih izrekamo na teh prostorih, se število neupravičeno parkiranih zmanjšuje," je opozoril na pozitiven trend. Opozoril pa je na zlorabo kartic, česar bi bilo potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti.
"Na prostore za invalide pred tržnico pripeljejo blago za prodajo," je navedel primer neupavičene uporabe invalidskih izkaznic. "Če ima nekdo v družini izkaznico, se je ne bi smelo zlorabiti." MOl je sicer po njegovi oceni poskrbel za zadostno število parkirnih mest za invalide, posebej je izpostavil novo parkirno hišo na Kongresnem trgu in Bavarskem dvoru.
Novinarji so se najbrž prestrašili, da bi lastnik tega BMW-jevega traktorja koga spravil ob službo, pa so zato zjebali resolucijo …
Je kdo zmeril koliko so široki "navadni" parkingi? Že leta 1977 je bilo zakonsko 2,5m predpisano. Načrtovalci parkirišč tega zgleda …
haha, če imaš bmwja in ne parkiraš na invalidih, si navaden pusi