Peugeot 208 v zdajšnji generaciji je velika uspešnica, je eden najbolj prodajanih avtov v Evropi in prav je tako - kot klasična B kombilimuzina je dovolj majhen, da ohranja nižje stroške in ne zaseda pretirano mestnega prostora, je dovolj velik, da se v njem peljejo štiri odrasle osebe, pa še za prtljago nekaj ostane. Ob pomoči asistenčnih sistemov je varen in sposoben tudi daljših poti, z digitalno in povezljivo tehnologijo v koraku s časom. In še vedno se mi zdi oblikovno eden najbolj prikupnih avtov tam zunaj.
Leta pa hitro bežijo in štiri zime po prihodu na naš trg sem prijel za volan konkretno posodobljene različice modela 208. S tisto novo in serijsko fluorescentno barvo, ki je na cesti ni mogoče spregledati. Kot eden zadnjih svojega krdela si je 208 na nos nadel najnovejši logotip in posodobljeno nomeklaturo, tudi po zadku ga bo poznavalcem lahko prepoznati po čistejših detajlih in izpisanem imenu.
In končno je popravljen zame smrtni greh izpred prenove, ko so prižgane halogenke izničile ves napor oblikovalcev. Zdaj so serijski polni LED žarometi že pri osnovni opremi active.
Vmesnik je prijaznejši, pa še slovenski
Peugeot 208 je zame največjo spremembo naredil v notranjosti. Na videz za koga ostaja enaka, a podrobnejši pogled in otip pokažeta, da sta se znatno izboljšala raznolikost in prejšnji občutek poceni materialov. Resda je bil testni primerek opremljen s športno nastrojeno in bogato serijsko opremo GT z vključeno ambientalno svetlobo, a tudi glede primerjave s prejšnjo GT linijo so razlike občutne. Malenkost posodobljen je bil izgled 3D merilnikov (serijsko pri GT opremi), ki so še vedno posebnost v tem razredu.
Boljšo izkušnjo imam z infozabavnim vmesnikom, ki se ga pri znamki očitno želijo pripeljati na raven, da bo lahko v polnosti služil svojemu namenu. Začnem lahko pri zadnji kameri, ki je končno prestopila v dobo visoke ločljivosti. Nadaljujem pri hitrejšem, zdaj tudi po slovensko izpisanem vmesniku na 10-palčnem sredinskem zaslonu, kot ga poznamo že od modela 308 naprej.
Morda še najbolj pa sem se razveselil treh dodatnih haptičnih tipk izza lepe klaviature fizičnih tipk, s katerimi lahko uporabnik med vožnjo zdaj zares hitro, brez ovinkov in brez pogledovanja s ceste dostopa do menija za nastavljanje klimatizacije ter drugih ključnih funkcij. Tudi preklop nazaj v po novem serijsko brezžično delujoči Car Play (ali Android Auto) je poenostavljen. Se je pa iz višjih oprem poslovil vtič USB-A.
Na nekoliko bolj športnih sedežih v GT različici, ki skrbijo za učvrščeno sedenje, me je motila edino izboklina na sedalnem predelu trtice.
V avto sem poleg sebe posadil še tri odrasle potnike. Spredaj se sedi za razred zelo udobno. Zadnja dva imata nekoliko več težav s prostorom za kolena, a ob uvidevnosti glede položaja prednjih sedežev vendarle gre.
Pri otrocih je teh težav manj, v teoriji se lahko na sredinski sedež stisne še peti potnik. Pri 311 litrskem prtljažniku ni posebnih novosti, tako kot renault clio ima 208 nekoliko višji rob in zato manjša prtljažna vrata, vsekakor pa ni zadrege niti s kakšnim letalskim kovčkom.
Ni pravi "hybrid"
Ena stvar pa me je zmotila pri testnikovi zunanjosti, in sicer pripis "hybrid" na zadku. Gre namreč za blagi hibrid, kar pomeni, da nima vgrajenega pravega elektromotorja, s katerim bi lahko vsaj del poti zares opravil samo na elektriko brez porabe bencina. To me spominja na znamko Smart, ki je pred desetletjem svojega fortwo prve generacije s posebnim napisom ponosno razglašal za "mikrohibrida", pa je imel nesrečnež vgrajen zgolj start-stop. Danes pa tudi uradne državne statistike, ki vključujejo prodajo vozil, blage hibride vodijo pod zavihkom elektrificirana oziroma hibridna vozila.
Tako kot pri veliki večini mehkih hibridov je tudi v peugeotu 208 mHEV hibridnega zgolj to, da elektromotorju pri speljevanju in pri naporih pomaga startergenerator. Kar je morda čisto v redu pri excellovih izračunih emisij, vendar pa v resničnem življenju premalo za bistveni prelom v porabi. Znani trivaljni 1,2 bencinar je tako še naprej prepuščen predvsem svojim zmogljivostim in potrebam.
Dodaten vpliv excella na dejansko stanje tovarniške ponudbe je, da je močnejša različica 1,2 motorja (136) na voljo izključno kot mehki hibrid, pa še to samo v opremi GT.
V praksi kombinacija gotovo pripomore k nekoliko lažjemu in odločnejšemu speljevanju pred mestnimi semaforji, kjer se s takšnimi zunanjimi merami in okretnostjo počuti najbolj domače. Kak deciliter bo v mestu s temle pogonom gotovo manjša poraba. Se pa včasih celotni sklop s prilagojenim menjalnikom v sistemu start/stop nekam dolgo odloča, ali je že čas za vrtenje koles.
Že pri primestni ali avtocestni vožnji od "hibridne" tehnologije ne ostane niti prva črka, kakšnega dodatnega navora ni čutiti, poraba bo tolikšna, kolikšen bo pritisk na stopalko plina. Naše povprečje se je vrtelo med 6,5 in 7,0 litra, kar je za klasičen bencinski avto takšne moči pričakovano, za "hybrid" napis na zadku pa nič kaj izjemno.
Skratka, prenova je pri modelu 208 glede motorne palete prinesla okleščenje opcij, poslovil se je dinamični 96 kilovatni bencinar, ki je bil na voljo tudi z opremo allure. Osebno bi kar kolebal, ali je po novem tistih 36 "konjev" vrednih več kot štiri tisoč evrov preskoka ali pa bi kot vsakdanji uporabnik povsem dobro shajal že s 73-kilovatnim (100 KM) turbobencinarjem, prihranek pa raje porabil za dodatno opremo. Bi pa moral sprejeti dejstvo, da mi ostane v rokah ročni menjalnik. Vmesna tretja možnost je ista moč motorja v kombinaciji z mehkim hibridom in avtomatskim menjalnikom, ki pa je ocenjena v skupni vrednosti več kot treh tisočakov.
Nasmešek med vožnjo
Peugeot 208 je med vožnjo kar angažiran avto. Majhen gokart volan, kompaktne mere in vzmetenje, ki se pozicionira rahlo desno od idealnega razmerja mehko: trdo. Omogoča radoživo in zanesljivo vijuganje med ovinki, priznam da gotovo tudi zaradi zmogljivejšega motorja testnika. Z majhno krožnico volana je nekaj dela na avtocesti, več je drobnih popravkov smeri. Za ovinke bi bil bolj primeren ročni menjalnik.
Peugeot 208 glede asistenčne varnosti obljuka vse, kar danes od njega zahtevajo predpisi. Znamka nadaljuje prakso, da so nekateri koristni asistenčni sistemi ne vedno logično umeščeni v cenik ali pa celo nedosegljivi, če ne nabavite dražje različice opreme. Tako pri vstopnem active paketu ne morete doplačati kamere (sredinski zaslon ni HD), medtem ko je samodejni radarski tempomat pri dražjih opremah le opcija, resda cenovno ne pretirana in v kombinaciji z dodatnimi sistemi.
Za zaključek
Čeprav ima bencinski peugeot 208 tudi povsem električnega brata, bo gotovo v prihodnjem obdobju tudi zaradi razkoraka v ceni najbolj zanimiv takšen, s katerim je treba obiskovati klasične bencinske črpalke. Menim, da bo zdajšnja generacija po dobrodošli prenovi zlahka obdržala prodajne številke in v miru počakala na tisto, kar bo malim avtom prinesla prihodnost.
Cena za model 208 z opremo GT in močnejšo različico "hibrida" je 24.760 evrov. Je pa mogoče 208 domov zapeljati tudi precej ceneje, v zgornjem tekstu sem opisal, kako.
Podatki o testnem vozilu (peugeot 208 GT PureTech 136 MHEV e-DCT)
Pogon: trivaljni bencinar s starter generatorjem, prednji pogon
Sistemska moč: 100 kW (136 KM)
Navor: 230 Nm
Mere v mm (D x Š x V, medosje): 4.055 x 1.745 x 1.430; 2.540
Prtljažnik v litrih: 309 - 1.004
Zmogljivosti: 200 km/h, pospešek 9,8 sek od 0 do 100 km/h
Poraba: 6,7 l/100 km
Cena: 24.760 €
V Peđoja vgradiš dele, ki so si na las podobni unim v Lamborghiniju....sam da je naročevalec delov namesto v Italiji …
med najbolj prodajanimi....em peđoja 208 ze tezko srecas na cesti, k jih je tolk malo...oz lazje nastejes 10 primerkov 206 …
vitara za manj dnarja precej večja s podobnimi zmogljivostmi pa vsaj liter manj prabi in to s štirikolesnim pogonom, tako …