Predlagatelj je zapisal, da bi lahko Tesli ponudili brezplačno zemljišče, davčne ugodnosti itd, saj bi sklenitev posla z Elonom Muskom, lastnikom Tesle, na dolgi rok predstavljal enega največjih dotokov kapitala.

In dobil je odgovor Ministrstrva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so zapisali, da je spodbujanje tujih neposrednih naložb (TNI) eno izmed prioritetnih področij Vlade RS, saj so TNI pomemben dejavnik mednarodnega sodelovanja in gospodarske rasti.

Ministrstov priznava: "Nimamo kadra za gigatovarno"

Zapisali so, da je predsednik družbe Tesla Motors, Elon Musk, napovedal, da bodo tovarno v Evropi potrebovali, ko bodo letno na tem trgu prodali 160.000 vozil (op. v letu 2013 je bilo v Evropi prodanih 3.911 avtomobilov Model 8, leta 2014 8.841 ter v prvih devetih mesecih leta 2015 9.158). Višja prodaja je načrtovana, ko bodo začeli izdelovati nove, cenejše modele.

Na ministrstvu menijo, da je Slovenija dobro pozicionirana kot tehnološka lokacija za električno mobilnost. "Raziskave in razvoj komponent elektriciranega pogona s povezano polnilno infrastrukturo ter povezave z visokim izobraževanjem, razvojnimi centri in podjetji predstavlja trdno osnovo, ki jo moramo v prihodnosti še nadgraditi."

Foto: Tesla Motors Tesla model 3

Glede na velikost trga, geografsko značilnost Slovenije, omejenost z resursi (tudi kadrovskimi) Slovenije, pa je po mnenju ministrstva vprašanje, ali je realno govoriti, da bi bilo možno v Sloveniji postaviti »giga« tovarno. "Gotovo pa bi bila dobra priložnost za poddobavitelje, tudi če bi se takšna velika tovarna postavila kje drugje v Evropi."

Že pri twingu naleteli na velike težave

Enakega mnenja je ekonomist in nekdanji gospodarski minister Matej Lahkovnik, ki je za zurnal24.si pojasnil, da samo z domačo delovno silo ne moremo zagotoviti mest za novo tovarno, ki bi pri nas proizvajala avtomobile.

"Ko smo leta 2004 podprli proizvodnjo twinga v Revozu smo imeli velike težave s pridobivanjem delovne sile. Mi smo pogojevali koliko mora Renault vložiti v tovarno, koliko časa morajo trajati naložbe. Oni so od nas zahtevali zaveze, da bomo zagotovili dovolj usposobljenih delavcev. Imeli smo velike težave. Zaposlene smo morali voziti v tovarno od drugod."

Foto: Andrej Leban Peoirzvodnja v Revozu

Podobno se bo po njegovih besedah pokazalo tudi pri projektu Magna. Tam še veliko bolj, ker je Magna le podizvajalec v avtomobilski industriji. To pomeni nižjo dodano vrednost kot pri končnih proizvajalcih. Revozu in Tesla proizvajata končne izdelke, dodana vrednost je večja, plače so večje, posledično je lažje dobiti ljudi za delo. Konkurenca pri podizvajalcih je veliko večja, plače so manjše.

Slovenija pobira drobtinice

Lahovnik bo z zanimanjem spremljal dogajanje v primeru Magne. Plače v Magnini tovarni v Gradcu, kjer izdelujejo avtomobile, so namreč med 1300 in 1800 evrov, tudi v proizvodnji. Zato dvomi  ali se bo sploh kdo od slovenskih delavcev želel prezaposliti v mariborskem obratu za manjšo bruto plačo. Pri čemer je razlika v neto plači še večja, saj je slovenski davčni sistem bistveno manj ugoden kot avstrijski.

Po mnenju ekonomista je največji zmagovalec privabljanja tujih naložb Slovaška: "Tesla bi resno o Sloveniji razmišljala, če bi nas zamenjala s Slovaško." Slovaki imajo na področju izdelovanja avtomobilov sistematični pristop. To pomeni precej bolj ugodno davčno okolje, manj birokratskih težav, konsenz na nacionalni ravni. Oni so se odločili, da bodo postali središče avtomobilske industrije, in to jim uspeva. Slovenija pobira drobtinice.

Foto: Gregor Prebil Obisk tovarne Kia Motors v Žilini

Slovenija neprijazna država za investitorje

Revoz je v Slovenije največ vlagal v času Jugoslavije, zaradi velikega trga, ki ga je predstavljala nekdanja skupna država. To je bil edini način za prodor na ta, nekdaj veliki trg. Enako je razmišljal VW s tovarno v Sarajevu. "Naša prednost je, da imamo močno mrežo dobaviteljev. Kolektor, Hidria, LTH v Škofji Loki in drugi so pomembni igralci," pravi Lahovnik.

"Če se vrnem na Teslo, je malo možnosti, da bi gigatovarno gradili pri nas. Ne samo zaradi delovne sile, tudi davčno okolje je manj prijazno, spopadli bi se z birokratskimi ovirami," pravi Lahovnik in se opre na primer Magne: "Kot enega največjih uspehov smo razglasili, da smo pritegnili velik ličarski obrat, zato pa smo morali sprejeti nov zakon. Čez noč. Zato, da smo dobili tovarno podizvajalca, ki je sam podizvajalec."

To vse pove, kako neprivlačno ali zapleteno je poslovno okolje v Sloveniji, pravi sogovornik, ki si težko predstavlja, da bi nas Tesla vzela resno. Našteva, da se obdavčitev spreminja kar naprej, napoveduje se davčna reforma, vlada je dvignila davek od dohodka pravih oseb …

Kaj bi se moralo spremeniti?

Meni, da bi za prihod Tesle v Slovenijo morali spremeniti celotno zasnovo industrijske politike, davčni, izobraževalni sistem, infrastrukturo … Veliki proizvajalci nimajo radi negotovosti. Kaj šele podizvajalci. Končni avtomobilski proizvajalci v času krize niso tako oklestili proizvodnje, kot dobavitelji. Njih je kriza bolj prizadela.

Namesto tehnikov izučimo biopsihologe

V Sloveniji imamo težavo tudi v tem, da se soočamo s strukturno nezaposlenostjo. Imamo premalo tehničnega kadra in preveč družboslovnega. Slovenija je država, v kateri se največji delež vpisuje na univerze in visoke šole. Trikrat več kot v Švici. "Moramo se vprašati, ali smo trikrat bolj pametni od Švicarjev. Drug problem pa je, da tisti, ki so na trgu dela, nimajo ustreznih znanj glede potrebe gospodarstva. Biopsihologi so tipičen primer. Izobražujemo jih in nihče ne ve, kaj bodo počeli," pravi Lahovnik, ki izpostavlja tudi nesorazmerje med plačami v industriji in socialnimi prejemki. "Plače so praviloma, glede na druge socialne transferje, v industriji premajhne. Neto plača je okoli 700 evrov. Glede na to, kaj lahko nekdo doseže s socialnimi prispevki in delom na črno, palača ni privlačna."

Tretja težava, ki jo še vidi pri pridobivanju kadrov pa je, da imajo avtomobilski proizvajalci izjemno stroge zahteve kakovosti upravljanja dela. Delo v Revozu ni niti približno enostavno. Ni tako fizično zahtevno, zahteva pa veliko discipline in natančnosti, saj so standardi odličnosti visoki. Delo je bistveno težje kot drugje, da ne govorimo o javnem sektorju. Cilj mladih je zaposlitev v javnem sektorju ali državnih podjetjih.