Le Mans je letos znova potrdil sloves, zakaj je to dirka nad dirkami. 24 ur, skoraj 4.000 prevoženih kilometrov, nepretrgana celodnevna preizkušnja za voznike in stroje, pnevmatike, za mehanike in stratege ... 260.000 gledalcev, skoraj 4.000 prevoženih kilometrov s povprečno hitrostjo nad 200 km/h, krog za krogom ... Predstavljajte si, da bi moral Lewis Hamilton za zmago prevoziti 18-kratno razdaljo povprečne dirke F1.
Veliki dvojni zmagovalec letošnje izvedbe dirke, ki poteka že od leta 1923, je Porsche. Še toliko večji dosežek pa je ta rezultat, ker se je znamka s svojim hibridnim dirkalnikom 919 hybrid šele lani vrnila v tekmovanje. Pred tem je vse od leta 2010 na dirki dominiral Audi, tudi sicer vse od leta 2000 štrirje krogci niso osvojili prvega mesta zgolj trikrat. Po ogorčenem boju pa sta tokrat prvi dve mesti osvojila Porschejeva dirkalnika, pri čemer je bil v zmagovalni ekipi tudi nekdanji dirkač Nico Hulkenberg, šele nato sta sledila audija R18 e-tron quattro. Tretji porsche je bil peti, sledila je toyota TS 040 hybrid, nato pa na sedmem mestu še tretji audi.
Dirkalniki v Le Mansu so pravi laboratoriju na kolesih, saj vse dobre rešitve, ki jih inženirji vgradijo v dirkalnike, nato pridejo tudi v serijske avtomobile. Letos strokovna javnost še posebej hvali prav Porschejev hibridni sistem, ko klasičnemu dvolitrskemu V4 motorju pomagata dva sistema za rekuperacijo, ki na krog v Le Mansu proizvedeta dodatnih 8 megajoulov energije. Skupaj pogonski sklop zmore okoli 700 kilovatov (1.000 konjskih moči).
Česa o Le Mansu morda niste vedeli?
Vozniki 24 ur sploh ne spijo
Čeprav vsak avto vozijo po trije vozniki, ki se menjajo v dvo- do triurnih intervalih, pa niti med počitkom voznik praktično nikoli ne spi. Kot je za Auto Express dejal voznik Oliver Jarvis (audi R18 e-tron), je adrenalin vsakič, ko dirkač stopi iz avta, na previsokem nivoju. Takoj nato sledi analiza dirkanja in priprava strategije za naslednjo rundo, malce hranjenja in pitja tekočine, pa je že spet na vrsti ...
Klimatska naprava? Pretežka.
Čeprav tehta le kake tri kilograme, pa zaradi strogega varčevanja z maso dirkalniki (suhe mase je le za kakih 800 kilogramov) nimajo klimatske naprave, prav tako ne pridejo v poštev kakšne hlajene obleke ali podobno. Voznik ima na voljo zgolj reže v steklenem oklepu, skozi katere mu pri visokih hitrostih piha v kabino zrak, ter bidoni s tekočino. Med vsako rundo dirkač z znojem izgubi po tri kilograme mase!
Imajo birsalce, a se jih ne upajo uporabljati
Dirkalniki, tudi tisti iz najhitrejše kategorije prototipov LMP-1, imajo sicer vetrobranska stekla z brisalci, a so slednji praktično neuporabni. Umazanija, žuželke in olje s piste tako zamažejo vetrobran, da bi brisalec le še poslabšal zadevo. "Tveganje je preveliko. Če pa na steklo pride še olje, potem je vidljivost ob uporabi brisalca lahko v hipu zmanjšana na nič," je pojasnil Jarvis situacijo, ki se lahko primeri pri +300 km/h. Nekateri avti imajo sicer posebne sloje, ki jih je mogoče odstranjevati, denimo med postanki v boksih, vendar pa je lahko teh plasti največ 12, da še omogočajo normalno vidljivost. Ena izmed osnovnih nalog mehanikov med postankom je tako drgnjenje vetrobranskega stekla.
Varnostni avti so lahko tudi trije
Ker je proga v Le Mansu dolga 13,6 kilometra, ob progi na različnih mestih čakajo kar trije varnostni avtomobili, če morajo posredovati. Da pa varnostni avti s strnitvijo kolone ne bi preveč izničili dotedanjih dosežkov ekip, so letos prvič preizkušali sistem con z rumenimi zastavami, kjer je veljala določena omejitev hitrosti.
Dirkalniki bolj učinkoviti kot kadarkoli
Čeprav so avtomobili vse močnejši, pa postajajo tudi vse varčnejši - Audijev R18 ima denimo vgrajen V6 TDI motor, ki zmore okoli 410 kW (560 KM) moči, a uporablja kar 40 odstotkov manj energije, kot jo je V12 TDI, ki je Audijev dirkalnik poganjal leta 2006. R18 e-tron hkrati med dirko z zaviranjem rekuperira kar 1.263 kWh energije, kar bi bilo dovolj, da bi povprečno hišo oskrboval pet mesecev, piše Auto Express.
dezurni@zurnal24.si