Minilo je leto dni, od kar je oblikovanje cen naftnih derivatov povsem v rokah trgovcev. Liberalizacija cen se je začela že leta 2016, ko je takrat vlada določila, da se cene pogonskih goriv na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah oblikujejo prosto. Lani septembra je bila s strani vlade sprejeta odločitev, da ukrep kontrole cen na področju naftnih derivatov ni več potreben. 

Zveza potrošnikov Slovenije je že takrat opozarjala, da si potrošniki od tega ukrepa lahko obetajo le višje cene. Danes je temu tako, vendar je v dani situaciji težko govoriti o tem, da so višje cene posledica deregulacije trga. "Trenutno stanje je zaradi svetovnega dviga cen nafte pravzaprav nenavadno in še ne more odražati kakršnega koli konkurenčnega boja med ponudniki na slovenskem trgu. Cene so povsod po Evropi narasle tudi za več kot 30 odstotkov, v Sloveniji pa imamo že od deregulacije naprej precej nenavadno razmerje med ceno dizla in bencina. Dizel je zaradi držanja cene goriva na 1 evru za liter tik pred deregulacijo, ki ga je vlada lahko izvedla samo z večanjem trošarine, dražji od bencina, česar v zadnjih letih nismo bili vajeni. Trošarin se finančno ministrstvo v tem času ni dotaknilo," trenutno situacijo opisuje Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. 

Da je trenutna rast cen goriv v veliki meri odraz dogajanja na svetovnih naftnih trgih, se strinjajo tudi na AMZS, kjer pričakujejo, da bodo cene prihajajočo zimsko sezone še rasle. "Vlada na ceno lahko delno vpliva s prilagoditvijo trošarin, a se tega instrumenta, vsaj za zdaj, ne poslužuje," dodajajo. 

Prišli so diskontni ponudniki, ampak ...

"No, v resnici se je nekaj vendarle spremenilo, dobili smo namreč še nekaj diskontnih ponudnikov goriva, pri katerih je cena za nekaj centov nižja. Trenutno pa je težko reči, kakšna bi bila regulirana cena goriva, primerjamo jo lahko zgolj z državami okrog nas, kjer je trend v zadnjem letu zelo podoben, tako da zaenkrat še ne moremo govoriti o resni podražitvi samo zaradi deregulacije," pravi Boštjan Okorn. 

Na AMZS ugotavljajo, da se kljub pojavu nekaj diskontnih ponudnikov na našem trgu, "konkurenca kvečjemu zmanjšuje". "O tem na eni strani priča prodaja OMV-jevih servisov MOL-u, na drugi strani pa doslej (še) ni ob deregulaciji napovedanega vstopa novih večjih trgovcev z gorivom. Na ne- ali pa vsaj premajhno konkurenčnost kaže tudi primerjava cen – med obstoječimi ponudniki in tudi na bencinskih servisih istega ponudnika (izjema so servisi na avtocestah in hitrih cestah) se cene zgolj minimalno razlikujejo," pravijo.

Ministrstvo: Če bi bilo treba ukrepati, bi 

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo menijo, da je trenutna ureditev dobra. "V kolikor bi Javna Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence ugotovila, da na trgu obstajajo razmere, ki zahtevajo ponovno vzpostavitev nadzornih mehanizmov, bi lahko Vlada Republike Slovenije na podlagi Zakon o kontroli cen (ZKC) ustrezno ukrepala in sprejela tak ukrep, ki bi onemogočal izkoriščanje položaja na trgu," pojasnjujejo. 

Vlada spremlja zagotavljanje stabilnosti cen in s svojimi politikami "neposredno in posredno oblikuje makroekonomsko okolje, ki srednjeročno zagotavlja, da rast cen v Republiki Sloveniji ne odstopa od povprečne rasti cen na evrskem območju za več, kakor izhaja iz morebitnih razlik v višji gospodarski rasti in produktivnosti. Ukrep kontrole cen ob tem upošteva tudi morebitna večja odstopanja cen od ravnotežnih nivojev, ki izhajajo iz preteklih gibanj," pojasnjujejo na ministrstvu.

AMZS za boljšo obveščenost

V AMZS opozarjajo še na eno stvar, in sicer obveščenost potrošnikov o cenah goriv na posameznem bencinskem servisu. To je mogoče preverjati prek spleta in v brezplačni AMZS mobilni aplikaciji, "vseeno pa od trgovcev z naftnimi derivati pričakujemo, da na zunanjih zaslonih vseh bencinskih servisov objavijo cenik. Sedaj se dogaja, da potrošniki za ceno goriva marsikdaj izvedo šele, ko dvignejo ročko za točenje goriva," opišejo težavo. "Zaznavamo še, da je na nekaterih bencinskih servisih (pre)slabo označeno različno dizelsko gorivo. Posledično kupec nevede toči t. i. premium dizelsko gorivo, ki je precej dražje od 'navadnega' dizelskega goriva. Pri bencinu je razlika med 95- in 100-oktansko različico jasna, saj je ročka zelene oziroma modre barve."

Foto: Jaka Dimc Gneča na bencinski črpalki
Kaj se dogaja s cenami?

Cene naftnih derivatov po prodajnih mestih je mogoče preveriti na spletni strani goriva.si. Cene so višje v primerjavi z oktobrom lani, a na primerljivi ravni kot marca 2020. V vmesnem obdobju, torej od 7. aprila lani pa do konca septembra 2020 je bila cena za liter 1 evro, če govorimo o bencinskih servisih izven avtocest in hitrih cest. 

Trenutno stanje je takšno, da je na servisih OMV in MOL za liter 95-oktanskega bencina treba odšteti 1,274 evra in 1,354 evra za liter dizelskega goriva. Na Petrolu je cena za liter dizelskega goriva enaka, nekoliko cenejši pa je 95-oktanski bencin, in sicer 1,272 evra za liter. 

Na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah so cene seveda višje. Na Petrolovih bencinskih je liter 95-oktanskega bencina 1,326 evra, dizla pa 1,403 evra, na bencinskih servisih OMV pa je treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,329 evra, za liter dizla pa 1,404 evra. 

Po podatkih Statističnega urada so se cene bencina letos avgusta povišale za 26 odstotkov v primerjavi z lanskim avgustom. Še višji je skok cen pri dizelskem gorivu, saj so cene od lanskih višje za 29,6 odstotka. Na mesečni ravni rast cen dizelskega goriva beležimo že vse od oktobra lani, izjema je bil le april letošnjega leta, ko so cene malenkost padle. Cene bencina na mesečni ravni rastejo od decembra lani. Najbolj izrazito povišanje cen je bilo marca, ko je bil v primerjavi z mesecem prej dizel dražji za 5,3 odstotka, bencin pa za 6,2 odstotka. 

Finančna uprava RS je v prvih osmih mesecih letošnjega leta obračunala 106.743.645,08 evra trošarin za neosvinčeni bencin z oktanskim številom manj kakor 98 in 460.716.953,13 evra trošarin za plinsko olje za pogonski namen. Za primerjavo, v letu pred epidemijo - torej 2019 - je bilo v celem letu pobranih več kot 740 milijonov evrov trošarin za plinsko olje  za pogonski namen in skoraj 240 milijonov trošarin za neosvinčeni bencin z oktanskim številom nižjim kot 98.

V letu 2020 je bilo v primerjavi z letom 2019 obračunanih manj trošarin, kar lahko pripišemo posledicam epidemije covida-19 in ukrepom za zajezitev širjenja virusa (zaprtje države, ustavitev javnega potniškega prometa itd.).

Foto: Profimedia Rezervoar gorivo črpalka bencin
Kako je pri naših sosedih?

Cene naftnih derivatov pri naših sosedih so različne. Cene v Avstriji so bile konec septembra primerljive z našimi, le da je v Avstriji dizelsko gorivo cenejše kot 95-oktanski bencin. V Avstriji je za liter 95-oktanskega bencina treba v povprečju odšteti 1,321 evra, za liter dizelskega goriva pa 1,259 evra. 

Višje so cene v Italiji, kjer je liter 95-oktanskega bencina 1,718 evra, liter dizelskega goriva pa 1,567 evra. 

Na Hrvaškem je podobna situacija kot pri nas, saj je dizelsko gorivo ravno tako dražje kot 95-oktanski bencin. Liter slednjega je približno 1,46 evra, liter dizla pa 1,41 evra. 

Ugodnejše so cene na Madžarskem, saj je za obe vrsti goriva treba odšteti manj kot 1,3 evra za liter – 1,27 evra za 95-oktanski bencin in 1,29 evra za dizelsko gorivo.

Kaj deregulacija pomeni, bomo šele videli

Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije pravi, da bodo cene vseh energentov (tudi plina in elektrike) še naraščale, a bodo razmerja med njimi zelo verjetno še nekaj časa ostajala podobna. "Ne predstavljamo si, da bi se cene goriva v primerjavi s ceno elektrike v prihodnjem letu bistveno povišala. Novo je to, da se bosta obe oblikovali na višji ravni, kot je bilo napovedano," pravi. Ker se rast cen vendarle umirja, se lahko zgodi, "da se bo po enem letu bolj razvnel konkurenčni boj, kar bo prineslo večje razlike med ponudniki, morda tudi med bencinskimi servisi iste blagovne znamke. Tipanje trga z minimalnimi razlikami v ceni se počasi zaključuje, v naslednjih letih bomo videli, kaj deregulacija res pomeni."

Večjega zanimanja tujih družb po deregulaciji ni, pojavilo se je le nekaj manjših ponudnikov cenejšega goriva. Pomembnejša sprememba je odhod OMV, ki ga bo nadomestil MOL. "A s tem bomo dobili še močnejši duopol, saj ima MOL že pred tem nekaj deset črpalk po Sloveniji, med drugim so pred časom kupili Agip," opozarja Okorn.

Sogovornik je prepričan, da je Slovenija zlata leta za deregulacijo močno zamudila. "Zdaj vsi večji ponudniki prežijo na voznike električnih avtomobilov, ki jih je v zahodni Evropi že toliko, da zagotovo že vplivajo na posel z motornimi gorivi. V naslednjih petih letih se bo zato bistveno povečal pritisk na lokacije za električne polnilne postaje, kjer pa bo izjemno pomembno sodelovanje (lobiranje) z lokalnimi oblastmi za najboljše kotičke v mestih, ob prometnicah in ob turističnih znamenitostih," napoveduje Boštjan Okorn.

dezurni@styria-media.si