Gospod Mihelič, ste razočarani nad stanjem na slovenskih cestah? Takoj na začetku motoristične sezone so se ponesrečili mladi motoristi, med njimi je bil pred tremi tedni tudi vaš nečak.
Bolj kot razočaran sem žalosten. Sam vozim avtomobil in motor že 40 let. V tem času se je položaj prej poslabšal kot izboljšal. V Sloveniji po desetletjih pregovarjanj še vedno nimamo dirkališča, kjer bi lahko vozniki v varnem okolju spoznali vse zakonitosti tega dogajanja. Če primerjamo zmogljivost motorjev pred 35 leti in danes, je skok neverjeten. S pravilnim ukrepi bi se dalo stanje veliko izboljšati, tako pa ostaja zelo neurejeno.

Kako pa komentirate stanje kakovosti slovenskih cest?
Na tistih cestah, ki so prekopane in kjer so omejitve, tam ni nesreč. Manjka nam več krožnih križišč, tudi na ravnih cestah, kjer umetno postavimo oviro in dirkače prisilimo, da zavirajo in zmanjšajo hitrost. Ta krožišča so se ponekod že izkazala za zelo učinkovita. Osebno me moti, da je dovoljena najvišja hitrost na avtocesti v lepem vremenu, ko je cesta suha, le 130 km/h. Težava je tudi alkohol. Meja alkohola v krvi bi morala biti 0.

Kje vi vidite priložnost, da se izboljša stanje prometne varnosti in bo na cesti manj mrtvih?
Stvar je zelo preprosta. Treba bo pogledati, v katerih državah je največji red na cestah, pogledati njihove zakone, predpise in jih prekopirati. Nato je treba ljudem v varnem okolju omogočiti, da se seznanijo z vožnjo, hitrostjo, nadzorom, obvladovanjem vozil … Pri nas to ni primer. Za 2.000 evrov je mogoče dobiti hiter, rabljen motor, kar se ob nespametni vožnji lahko hitro konča s smrtjo. Pred 40 leti je imela policija nadzor nad lastništvom mopedov in so policisti takoj vedeli, kdo počne neumnosti, ter so ga hitro obiskali na domu.

Že desetletja ste motorist, prepotovali ste veliko držav. Kako imajo to področje urejeni drugi?
V ZDA imajo drugače in bolje urejene prometne signalizacije, predvsem kar zadeva razporeditve v križiščih. Bliže nam v Avstriji je na cesti več policije, ki ima večji nadzor. V Sloveniji je katastrofalna postavitev prometnih znakov in ponekod niti ne veš, kako hitro lahko voziš. Tudi policija nima nikakršnega nadzora, s skuterji se vsak lahko vozi po svoje in nihče ne ukrepa.

Torej pravite, da krivdo v veliki meri nosijo policija in zakoni?
Če bi imeli na tem področju večji nadzor, bi bilo manj nesreč. Po drugi strani pa Slovenija nujno potrebuje dirkališče. Ko se pelješ po dirkališču, veš, da lahko kasneje zaviraš in da ne bo nihče pripeljal nasproti, da se ne boš soočil s policijo in radarji. Hkrati ti lahko na dirkališču inštruktorji varne vožnje pokažejo, kako peljati pravilno. V Sloveniji so vsi motoristi po večini samouki, to pa vemo, kam vodi.

Je izvirni greh morda v avtošolah? So dovolj strokovno podkovane?
Če gledamo odstotek mladih voznikov, poškodovanih v prometnih nesrečah v Sloveniji, lahko rečemo, da so naše avtošole fenomenalne. Vendar pa je treba sistem avtošol postaviti popolnoma drugače. Po pol leta do enega leta po pridobitvi vozniškega izpita, ko se vozniki in voznice privadijo na promet in tehniko avtomobila, znanja ni možno dopolnjevati. Prav ti vozniki, ki menijo, da že vse obvladajo, so lahko najbolj nevarni na cesti, sploh motoristi. V kritičnih položajih so izkušnje vedno tiste, ki lahko preprečijo nesrečo in rešijo življenje. Dobro bi bilo, da bi imeli različno izkušeni vozniki na cesti na svojih avtomobilih nalepke različnih barv, da bi tudi drugi vedeli, kakšne odzive lahko od voznika pričakujejo.