V okviru predstavitve vodikove družbe prihodnosti, ki ga je Toyota pripravila v Londonu, smo obiskali trenutno eno energetsko najbolj samozadostnih plovil, Energy Observer, ki pluje z izkoriščanjem energije vetra, sonca in vode.
Preskus tehnologij je bil tudi prvotni namen plovila, ki je svoje potovanje okrog sveta, med katerim opravljajo tudi znanstvene raziskave in snemanje dokumentarcev, leta 2017 začelo v Saint-Maloju v Bretanji, zaključilo pa ga bo leta 2022, vmes pa bo obiskalo 50 držav in 101 pristanišč, kjer poskušajo pri ljudeh dvigniti zavest o pomenu varovanja okolja. Vmes bodo obiskali tudi Olimpijske igre v Tokiu, lani pa je Energy Observer kot prvo plovilo, ki ga poganjajo obnovljivi viri in vodik, obiskal otok Spitsbergen v arktičnem območju.
V ekipi Energy Observerja so poleg ustanoviteljev Erussarda in Delafosseja še štirje mornarji, štirje inženirji, štirje člani filmske ekipe, devet članov kopenske ekipe in enajst članov projektne pisarne. Ladja pluje tudi pod pokroviteljstvom francoskega predsednika Emmanuela Macrona ter s podporo Evropske unije, Unesca in medvladne mednarodne agencije za obnovljive vire energije IRENA.
V osrčju delovanja Energy Observerja je vodik, zaradi česar je Toyota, oziroma njeno francosko zastopstvo, tudi pristopila k projektu, saj na ta način lahko tudi v najtežjih pogojih preskusi in ovrednoti delovanje gorivnih celic, kar bo mogoče uporabiti tudi pri nadaljnjem razvoju gorivnih celic in drugih alternativnih virov energije.
Dirkalni katamaran
To je tudi namen ladje Energy Observer, ki je bila v svojem prejšnjem življenju tekmovalni katamaran Formule TAG. Leta 1983 jo je namreč v Kanadi pod nadzorom pomorščaka Mikea Bircha zgradil pomorski arhitekt Nigel Arens. Leta 1984 je postal tudi prva dirkalna jadrnica, ki je premagala mejo 500 milj v štiriindvajsetih urah. Ladjo so vmes kar štirikrat povečali, nazadnje pa sta jo kupila tekmovalni pomorščak Victorien Erussard ter profesionalni potapljač in producent naravoslovnih dokumentarcev Jerome Delafosse, ki sta z ekipo več kot trideset sodelavcev prenovila in opremila s kombinacijo energetskih sistemov.
Kot pravi Erussard, je prenova Energy Observerja imela dvojni pomen. Po eni strani so dali novo življenje lahkemu in zanesljivemu katamaranu, po drugi strani pa so denar raje vložili v raziskave in razvoj tehnologije namesto zgolj v konstrukcijo iz že razvitih kompozitov.
Z uporabo energetskih sistemov, s katerimi je opremljen Energy Observer, bi lahko trgovske ladje prihranile od 18 do 48 odstotkov fosilnih goriv, kar bi pomenilo občutno razbremenitev za okolje, glede na to, da kar devetdeset odstotkov svetovne trgovine poteka po morju, pomorski promet pa je eden od največjih onesnaževalcev.
Kombinacija obnovljivih virov energije
Ladja torej deluje s pomočjo revolucionarne kombinacije več sredstev za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Prvi je veter, ki ga izkoriščajo s pomočjo togih krilnih jader, ki delujejo na podoben način kot letalska krila. Taka jadra so sicer bolj kompleksna in dražja od konvencionalnih, a kot je povedal izvršni direktor projekta Louis-Noël Vivies, je njihovo upravljanje preprosto in ne potrebuje posebej izkušenih jadralcev, saj večino dela opravi avtomatika. Drugi vir energije je vodna turbina, ki izkorišča vodne tokove za tvorbo elektrike za pogon pomožnih električnih naprav na krovu.
Najpomembnejši vir pa je sončna energija, ki jo v elektriko pretvarjajo trije tipi sončnih celic, ki so s skupno površino 168 kvadratnih metrov razporejene po vsej površini ladijskega trupa. Energija, ki jo proizvedejo, se deloma neposredno porabi za pogon elektromotorje, ki poganjajo vijake, deloma pa se jo shranjuje v litij-ionske baterije, ki so namenjene predvsem kratkoročni hrambi elektrike.
Vodik za dolgoročno hrambo energije
Dolgoročni hrambi energije je namenjen vodik, ki ga iz elektrike in morske vode, ki jo pred tem očistijo z desalinatorji in ionskimi izmenjevalci, proizvedejo dvosmerne vodikove gorivne celice. Vodik je shranjen v osem posod, v katerih se shrani po 64 kilogramov vodika, ki ga iste gorivne celice v času, ko ni sonca ali vetra, pretvarjajo v elektriko za pogon elektromotorjev. Pri tem se tvori tudi toplota, ki jo izkoristijo za gretje kabine in drugih sistemov na krovu.
Energy Observer ima še enega člana posadke, veliko plastično sovo s sukajočo se glavo. Vivies je povedal, da služi odganjanju galebov, ki med plovbo radi počivajo na krovu, kjer je prijetno toplo, žal pa z iztrebki tudi umažejo površino sončnih celic, ki jih je treba zato čistiti. Če sovo postavijo na streho, naenkrat iz okolice zginejo vsi galebi.
Zanimivo je, da upravljanje kompleksnega energetskega sistema na krovu poteka preko zgolj dveh velikih zaslonov v lično urejeni bivalni kabini. Kot je povedal Vivies, je drugače, kadar je treba kaj popraviti, saj dostop do množice cevi, žic, gorivnih celic zahteva človeka, ki se ne boji umazanije, vročine in tesnih prostorov. A to je cena naknadnega opremljanja plovila, ki je bilo v osnovi izdelano pred več kot petintridesetimi leti.
Lahko avtor pojasni, zakaj bi naj bilo to plovilo "razvpito"?