Zdi se, da vozniki audijev, BMW-jev in drugih zmogljivih premiumskih avtomobilov pogosto vozijo kot divjaki. Je to res, gre za ljudi s posebnim značajem, jih k temu vzpodbujajo avtomobili ali pa gre zgolj za zakoreninjene predstave, ki ne držijo povsem?

Anatomija voznika Kako prepoznaš jeznega Slovenca v avtu?

Lönnqvist je pri svoji študiji izhajal prav iz svojih laičnih opažanj v prometu, da to drži, da se torej lastniki audijev in BMW-jev pogosteje od ostalih požvižgajo na prometne predpise in vozijo objestno. »Opazil sem, da vozniki, ki bodo najverjetneje peljali skozi rdečo luč na semaforju in nasploh vozijo neprevidno in prehitro, pogosto vozijo hitre nemške avtomobile,« je povedal Lönnqvist.

Lastniki dragih avtomobilov res pogosto kršijo predpise

Lönnqvist seveda ni prvi raziskovalec, ki se je lotil takšne preiskave, saj je bilo pred njim že več podobnih. Te so v glavnem tudi zares prihajale do potrditev, da bodo vozniki dragih avtomobilov zelo verjetno pogosteje kršili prometne predpise. Pojav naj bi izhajal iz splošnega prepričanja, da bogastvo pokvari ljudi, kar se med drugim izraža v pretirani potrošnji statusnih dobrin in neetičnem vedenju v določenih situacijah. In v zadnjo kategorijo spada tudi objestna vožnja avtomobila.

Kaj bi mu rekli? "Oči, zakaj se je ta stric zaletel v nas?"

Lönnqvist se je problema lotil z drugačnega izhodišča. Vprašal se je, če statusni avtomobili ne glede na njihovo finančno stanje pritegnejo specifičen tip ljudi, ki so bolj nagnjeni h kršenju prometnih predpisov.

Foto: Profimedias Agresiven voznik

Odgovore je poiskal na vzorcu 1.892 finskih lastnikov avtomobilov, ki niso odgovarjali le na vprašanja o njihovih avtomobilih, potrošniških navadah in premoženju, ampak so odgovarjali tudi na vprašanja, na podlagi katerih so raziskovalci lahko ugotovili njihove osebnostne lastnosti. Njihove odgovore so analizirali s pomočjo pet faktorskega modela, ki se najpogosteje uporablja pri ugotavljanju osebnostnih lastnosti posameznika in se naslanja na pet njegovih osebnostnih faktorjev: ekstravertiranost, sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost.

Še bolj "nabiti" Pet mitov o alkoholu, v katerega verjamete vi?

Nedvomni odgovori, a s preobratom

Odgovori so bili precej nedvomni. Zelo verjetno je, da bodo audi, BMW, mercedes ali drugi statusni avtomobil imeli v lasti vase zagledani, prepirljivi, trmasti in nespravljivi moški brez sočutja do okolice. Lönnqvist pravi: »Osebnostne poteze pri teh ljudeh pojasnjujejo željo po statusnih simbolih, prav tako pa tudi pojasnijo, zakaj kršijo prometne predpise pogosteje kot drugi.« Izpostavi še, da denar seveda potreben za nakup statusnih simbolov, zato bogati ljudje bolj verjetno vozijo statusne avtomobile. Statusni avtomobili poleg tega pritegnejo tudi zoprne ljudi. Ti se pogosto vidijo kot superiorne, kar radi pokažejo drugim.

Pojasnjujemo Zakaj se od nikjer pojavi zastoj na cesti?

Bolj presenetljiv je drugi izsledek preiskave. Dragi nemški avtomobili namreč pritegnejo tudi vestne ljudi, ki so urejeni, spoštljivi, ambiciozni, zanesljivi in organizirani. Skrbijo tudi zase in za svoje zdravje in se pogosto na delu odlično izkažejo. Lönnqvist pravi: »Njihov odnos do dragih avtomobilov lahko pojasnimo s pomenom, ki ga dajejo visoki kakovosti. Vsaka znamka ima specifični ugled. Z vožnjo zanesljivih avtomobilov družbi sporočajo, da so tudi sami zanesljivi.«

Foto: Profimedia voznik voznica

Ta kategorija je bila sicer enakomerno razdeljena med moške in ženske, medtem ko povezava med egoističnimi osebnostmi in ljubeznijo do statusnih avtomobilov velja le za moške. Lönnqvist sicer ne pozna pojasnila za to. Verjetno avtomobili pri ženskah nimajo enakega statusnega pomena kot pri moških.

Veliko zanimanja za izsledke

Lönnqvist je z raziskavo očitno zadel v polno, saj je požela veliko zanimanja tudi med novinarji. Kot nam je pojasnil potem, ko smo mu poslali dodatna vprašanja v zvezi s preiskavo, je odgovore odklonil, ker je zasut z novinarskimi vprašanji. Je pa odgovoril na vprašanje, če lahko izsledke raziskave apliciramo tudi na Slovenijo.

Raziskava mlade Slovenke Raziskava: zakaj gredo vozniki slovenskim otrokom na živce

Pravi, da se je pri raziskavi sicer osredotočil zgolj na Finsko, vendar pa glede na izsledke drugih raziskovalcev ugotavlja, da se podobni vzorci ponavljajo tudi drugje, denimo v zahodnoevropskih državah, Severni Ameriki in Avstraliji. O Sloveniji podatkov sicer nima, a lahko sklepamo, da tudi pri nas veljajo podobne zakonitosti.