Smart fortwo je na trgu že 17 let. V tretji generaciji ni izgubil na originalnosti. Še več, je boljši in bolj zabaven, kot kdajkoli prej. Je pa Daimler močno oklestil stroške razvoja, saj si osnove deli z večjim bratom forfour in renault twingom. Kljub temu ostaja drag.
Pridobil na prostornosti in udobju
Ne glede na sorodstvene vezi s Francozom, je Smart zadržal vse prednosti predhodnih dveh generacij iz leta 1998 in 2007. Za razliko od preteklih dveh fortwojev, ki sta z obliko spominjala na mini enoprostorca, je novinec dobil klasičen dizajn, s pregibom med prednjim pokrovom in vetrobranskim steklom. S tem so ga pri Daimlerju naredili prijaznejšega do pešcev, če bi prišlo do trka z njimi. Oblikovalci so poskrbeli, da je v skladu s trendi v avtomobilski industriji zrasel tudi fortwo, a ne v dolžino. Dodatni centimetri so na račun prostornosti v potniški kabini, kar se pozna na udobju. Prostora za ramena je v dvosedežnem modelu zdaj občutno več, večji pa je tudi prtljažnik.
Smart se je od prvotnega modela razširil za konkretnih deset centimetrov na 166,3 centimetra, zato imata voznik in potnik, če ne gledata nazaj, kjer je samo še priročno odlagališče in prtljažnik, pod njim pa pogonski motor, občutek, da sedita v povsem običajnem potniškem avtomobilu. Posledično je večji tudi prtljažnik, prostornino so mu povečali na 260 litrov, kar pomeni, da lahko vanj zdaj namesto enega, brez težav namestimo tudi dva letalska kovčka.
Nekateri elementi preveč ceneni za premium znamko
Spremembe so doletele tudi potniško kabino. Ključavnica za zagon motorja ni več nameščena med sedež voznika in sopotnika, pač pa je priročno nameščena ob volanskem obroču. Po šestnajstih letih se je poslovil samodejni menjalnik, zdaj je na voljo zgolj ročni, s petimi stopnjami prenosa. Na žalost kabina v določenih delih na pogled deluje preveč Renaultovsko za Daimler (tudi ostala plastična stikala izgledajo preveč ceneno), ki velja za premium proizvajalca vozil.
Ni pa menjalnik slab, saj so prehodi med prestavami natančni. No, na voljo je tudi dvosklopčni samodejni šeststopenjski menjalnik, ki stane dobrega tisočaka evrov. Plastike je znotraj pričakovano ogromno, a je na nekaterih delih, predvsem zgornji deli armaturne plošče in obrobe vrat, oblečena v mehkejšo in očem prijetnejšo tkanino, ki je bila v primeru testnika v sekajoči oranžni barvi videti nadvse atraktivno.
Obrne se skoraj na mestu
Izboljšav je v primerjavi s predhodnikom veliko, predvsem takih, ki jih voznik občuti. Vrata se zdaj zapirajo kot pri večjih, kompaktnih avtomobilih, potnika nimata občutka, da sedita v igrački, a po drugi strani razveseljuje, da igračka še vedno je, ko si to voznik zaželi.
Trivaljni 1,0-litrski bencinski pogonski agregat je skrit pod prtljažnik v zadku. To je zdaj že dodobra preverjen agregat, saj smo vozili tudi smarta forfour in twinga. 52 kilovatov moči (71 KM) in 91 Nm navora je povsem dovolj za hitre pospeške v mestu. Ko odločneje pohodimo stopalko za plin, se v nižjih vrtljajih sliši prepoznaven zvok trivaljnika. Spodoben je tudi na avtocesti, tja do hitrosti 140 km/h. Če le ni na poti kakšen daljši vzpon, takrat se v potniško kabino prebije hrup iz dela, kjer je vgrajen motor.
Vseeno je to mestna igračka. Če se twingo, ki je neverjetno okreten, obrne med dvema robnikoma, ki sta drug od drugega oddaljena 8,6 metra, se smart obrne med robnikoma med seboj oddaljenima manj kot sedem metrov (6,95 metra)! Občutek je podoben, kot pri električnih avtomobilčkih, s katerimi se srečujemo v lunaparkih. Morda boste rekli, da ne smemo primerjavi twinga in smarta fortwo, a je imel predhodnik fortwoja rajdni krog 8,5 metra!
Poraba ni majhna, kot je majhen fortwo
Občutijo se tudi izboljšave na podvozju. Luknjaste ceste mu še vedno niso pisane na kožo, a se čez grbine pelje lepše, manj moteče. Slaba plat tega, da je bolj konkreten avtomobil, bolj udoben in manj hrupen v primerjavi s predhodnikom, večja masa. Prav nasprotno s tistim, kar se avtomobilska industrija trudi. Težji je za kar 130 kilogramov, a masa še vedo ne presega ene tone (880 kilogramov).
Tudi zato gospodarnost trivaljnika ne pride do izraza. Še več, na testu, večinoma sem se vozilu v mestu, sem porabil skoraj sedem litrov bencina na 100 kilometrov. To je liter več, kot pri konkretno večjem nissan notu s petimi sedeži, z zasnovo enoprostorca, s podobno zmogljivim trivaljnikom. Je pa pohvalno povečana posoda za gorivo, zato boste z njim manj pogosto zavili na bencinsko postajo, kot s predhodnikom.
Nemški dvosed se v mestu še vedno lahko parkira prečno, kar je njegov zaščitni znak, a ga je zdaj zaradi večje okretnosti še lažje namestiti v še tako "majhno luknjo".
Osnovni model smarta fortwo z 45-kilovatnim motorjem in jeklenimi platišči, stane 9.990 evrov. Zmogljivejši testni model z več serijske (voznikova in sovoznikova varnostna blazina – stranski varnostni blazini – kolenski varnostni blazini, samodejna klimatska naprava, električni pomik šip, električno nastavljivi in ogrevani vzvratni ogledali radio CD in MP3, multifunkcijski volan …) pa že zajetnih 14.130 evrov.
Podatki o vozilu: Smart fortwo (passion)
Motor: bencinski, trivaljni, 999 ccm
Najvišja moč: 52 kW (71 KM) pri 6.000 vrtljajih
Navor: 91 Nm pri 2.850 vrtljajih
Dimenzije (D x V x Š v mm): 2.695 x 1.555 x 1.663, medosna razdalja 1.873
Najvišja hitrost: 151 km/h
Pospešek: 14,4 sekunde od 0 do 100 km/h
Prtljažnik (v litrih): 260-350
Poraba na testu: 6,8 litra, 93 g CO2/km
Cena (v evrih): 9.990 € (osnovni) / 14.130 € (testnik)
Plusi: Okretnost, parkiranje, zabaven za vožnjo;
Minusi: Končna cena, poraba goriva;