Kogar zanima področje elektromobilnosti in ima željo aktivno pomagati pri vpeljavi le te se lahko včlani v društvo DEVS.

Tam so zbrani posamezniki, podjetja in inštitucije, ki delujemo na področju električnih vozil. Aktivnih je okoli 30 članov, na posvetovanjih in sestankih in se jim je skozi obstoj pridružilo nekaj sto ljudi.

Tako lahko širite znanje in pridobivate izkušnje drugih uporabnikov električnih vozil, ki se z njimi, tudi na daljših poteh, vozijo že leta. Predsednik DEVS Simon Čretnik pravi, da je v zadnjih treh letih stanje v Sloveniji na področju infrastrukture polnilnih postaj za električna vozila veliko bolje, njihove izkušnje pa kažejo, da se je čas za potovanje od Celja do Kopra v treh letih več kot prepolovil.

Električnih polnilnic zaenkrat dovolj

Danes je v Sloveniji že blizu 300 javno dostopnih polnilnih mest, prav tako je avtocestni križ dobro opremljen s hitrimi DC polnilnicami. Čretnik pravi, da je tudi glede na ostale države EU stanje polnilne infrastrukutre pri nas dokaj dobro, še posebej z vidika razmerja med številom električnih vozil in polnilnimi mestr za električna vozila, kjer smo celo med vodilnimi državami.

Tudi uporaba polnilne infrastrukture je v primerjavi z nekaterimi drugimi državami preprosta: "Seveda pa bo le to še bolje, ko se dogovorimo za ustrezno gostovanje,“ pravi Čretnik in pojasnjuje, da bi morali uvesti eno samo polnilno kartico na vseh postajah tako v Sloveniji kot drugod po EU in primerno ceno za to.

Vozniki so v Sloveniji trenutno dobro opremljenimi s različnimi identifikacijskimi karticami, a so te z vidika preglednosti in enostavnosti uporabe, slabe. Precej pozornosti je zato namenjeno gostovanju “roaming” ne samo v Sloveniji ampak tudi v ostalih državah EU. Čretnik pravi, da je vpeljanih že nekaj delujočih sistemov, ki pa z nerazumno visokimi cenami ne bodo mogli preiti v širšo rabo: "Vsekakor je potrebno za potrebe gostovanja zagotoviti ustrezno tehnično podlago in prevsem ustrezne cene sprejemljive voznikom električnih vozil in hkrati poslovno sprejemljive za ponudnike storitev.“

Cena polnjenja ugodna

Prav ustrezna cenovna politika dobro usmerja voznike v racionalno rabo javnih polnilnic in s tem optimalno izkoriščenost meni prdsednik DEVS in pravi, da je trenutno stroškovno najugodnejši način polnjenja električnih vozil na domači vtičnici v nočnem času (cca. 1,5 eur / 100km). Javna polnilna infrastruktura mora biti postavljena in tudi servisirana, kar pomeni višje stroške.  Njihova ocena stroškov na javni polnilni infrastrukuri (srednje hitro polnjenje) bi lahko bila za polovico višja kot domače polnjenje (cca. 3 eur / 100km), v primeru hitrega DC polnjenja pa menijo, da je smiselna cena malenkost višja, okoli štiri evre za 100 kilometrov poti. Čretnik, kot tudi drugi uporabniki baterijskih vozil upa tudi na čimprejšnjo vpeljavo dinamičnega sistema zaračunavanja storitve polnjenja električnih vozil, kjer bi se lahko električna vozila polnilna zelo ugodno (npr. pod 1 eur / 100km) v primeru, da s tem prispeva k stabilnosti električnega omrežja (npr. viški električne energije zaradi vetra …).

Javnih polnilnih postaj je v Sloveniji ta trenutek torej več kot dovolj, tudi cena polnjenja je ugodna, na večini polnilnic, ki niso na A celo brezplačna, prav tako parkiranje v središču Ljubljane med časom polnjenja.

Javnih polnilnih postaj za električna vozila je največ v Ljubljani in najmanj na Kočevskem. Ob tem ne gre pozabiti, da se električna vozila lahko polnijo na vsaki vtičnici, odjemalcev elektroenergetskega omrežja v Sloveniji pa več kot 900.000 in so razpršeni po celotnem geografskem območju.

Nikoli brez elektrike

Tudi zato velika večina uporabnikov električnih vozil ni nikoli ostala na cesti zaradi prazne baterije. Čretnik z nissan Leaf pri preko 215.000 prevoženih kilometrih po celotni Evropi še ni ostal na cesti zaradi prazne baterije. Dvakrat se mu je v tem času zgodilo, da ne bi prišel na cilj, če avtomobila ne bi nenačrtovano polnil (enkrat v Franciji blizu mesta Nancy, drugič blizu Grosuplja). "V obeh primerih smo se dogovorili z lastniki bližnjih objektov za kratko polnjenje in še kavo so nam ponudili,“ pravi sogovornik.

A kljub razvejani mreži v Sloveniji že kmalu polnilnic ne bo dovolj. „Z rastjo števila električnih vozil na cestah bomo morali poskrbeti tudi za ustrezno širitev hitrih DC polnic ob avtocestnem križu, kjer ena postaja trenutno še zadostuje, že v letu 2017 pa temu ne bo več tako,“ pravi Čretnik.  Dober primer so naprimer Nizozemska, Nemčija, Avstrija, Belgija … kjer na posameznih avtocesnih postajališčih že danes najdemo tudi več kot štiri hitre DC polnilnice.

Seznam električnih polnilnic:

http://polni.si/

http://www.elektro-crpalke.si/

https://www.plugshare.com/