Mednarodna raziskava Evroštudent iz leta 2013 kaže na zanimiva nasprotja. Tako spadajo slovenski študentje v primerjavi s kolegi z evropskih držav med tiste, ki imajo v povprečju najkrajšo pot (manj kot 20 minut v eno smer) do visokošolskih izobraževalnih ustanov, in to tudi, če med študijem živijo pri starših.

Za Malto in Irsko pa so slovenski študentje na visokem tretjem mestu izmed 26 primerjanih držav po deležu uporabe avtomobila ali motorja za vožnjo do izobraževalne ustanove. Takih je kar 27 odstotkov slovenskih študentov. Z javnim transportom se vozi manj kot tretjina študentov (30 odstotkov, evropsko povprečje 49 odstotkov). Ostali uporabljajo kolo ali hodijo peš.

Do svojega pridejo šele kasneje

Raziskava Evroštudent sicer ne daje jasne slike glede tistih, ki med tednom bivajo v študentskih domovih ali privatnih namestitvah in se domov vračajo čez vikend. Na podlagi nekaterih podatkov pa gre sklepati, da se za svojo mobilnost v dobršni meri naslanjajo na družinske avtomobile.

Po raziskavi Socialnoekonomski položaj študentov (FDV, 2002) je takrat 45 odstotkov študentov prihajalo iz družin, kjer so imeli dva avtomobila, še 20 odstotkov pa iz takšnih, kjer je bilo celo tri ali več avtomobilov pri hiši. 30 odstotkov študentov je imelo takrat v domačem gospodinjstvu en avto.

In kakšno je sploh lastništvo avtomobilov pri mladih med 18 in 24 letom? Podatki družbe  Ardi INT, ki obdeluje bazo motornih vozil ministrstva za infrastrukturo, kažejo, da ima pri 18 letih avto nase napisanih le dobrih tisoč mladostnikov. Z vsakim naslednjim dopolnjenim letom odstotek strmo narašča, pri 24-ih letih ima tako avto nase napisanih že prek 9.000 mladih.

andrej.leban@zurnal24.si