Nemški ministrski zbor je sprejel nekoliko spremenjen model cestnin za osebne avtomobile, ki bo po žepu udaril voznike iz tujine, nemškim voznikom pa se bo v zameno za plačilo cestnine znižal davek na motorna vozila. Najnovejša rešitev upošteva kompromis, ki ga je nemški minister za promet Alexander Dobrindt dosegel z Evropsko komisijo. Bruselj bo tako dal zeleno luč za uvedbo cestnin, ki je predvidena leta 2019.

"Za domače voznike avtomobilov ne prihajajo nove obremenitve. Kdor ima vozilo s posebej prijaznim motorjem euro 6, bo pod črto plačal celo manj kot doslej," je dejal Dobrindt.

Vožnja za dizelske modele bo dražja

Vsi nemški lastniki avtomobilov bodo plačali letno cestnino, ki bo v povprečju stala 67 evrov, a največ 130 evrov. Za vozila z bencinskimi motorji bo cena nižja kot za tista z dizelskimi. V zameno za plačilo cestnine pa bodo razbremenjeni plačila davka na motorna vozila, pri čemer bo za vozila s posebej okolju prijaznimi motorji znižanje davka celo večje od plačane cestnine.

Za voznike iz tujine so poleg letne cestnine predvidene tudi kratkotrajne vinjete: za desetdnevno bo treba odšteti 2,50, štiri, osem, 14, 20 ali 25 evrov, za dvomesečno pa sedem, 11, 18, 30, 40 ali 50 evrov. Vlada je torej za desetdnevno vinjeto sprejela rešitev s šestimi različnimi cenami in ne le tremi, kot je načrtovala sprva. Z novimi pravili morata soglašati še oba domova nemškega parlamenta.

Avstrija in še 10 drugih na okope

Dobrindt pričakuje, da bo Nemčija uvedla cestnine za osebna vozila leta 2019. Po odštetju stroškov naj bi se z njimi vsako leto zbralo 524 milijonov evrov, ki jih bodo namenili za investicije v cestno infrastrukturo.

Nemškemu sistemu cestnin še posebej nasprotuje Avstrija, ker da diskriminira tujce. Na njeno pobudo so se v Bruslju zbrali predstavniki 11 držav, vključno s Slovenijo, in izmenjalo mnenja o načrtovanem nemškem sistemu cestninjenja. Avstrija in še nekatere članice nemškim načrtom nasprotujejo, večina pa še nima izdelanih stališč, saj nemška zakonodaja še ni sprejeta. Avstrija in Luksemburg sta naročila študijo nemškega sistema cestninjenja.

Avstrija meni, da sistem cestninjenja, ki ga načrtuje Nemčija, diskriminira tujce, zato želi na današnjem tehničnem sestanku s sosedami Nemčije preveriti stališča drugih držav in poiskati zaveznike, je pred sestankom pojasnil avstrijski minister za promet Jörg Leichtfried.

"Vsi morajo plačati, razen Nemci, ker ti dobijo vse nazaj. Nekateri dobijo nazaj celo več, kar tudi plačajo tujci. Ne vem, kaj naj bi bilo diskriminacijsko, če ne to," je Leichtfried pojasnil avstrijsko mnenje, da načrtovan nemški sistem diskriminira tujce.

Francozi niso prišli na sestanek

Sestanka so se poleg pobudnice Avstrije udeležili še Luksemburg, Belgija, Danska, Poljska, Češka, Nizozemska, Madžarska, Slovaška, Slovenija in Velika Britanija. Sprva je bila predvidena tudi udeležba Francije, ki pa na sestanku ni sodelovala.

Strokovnjaki omenjenih držav so na prvem usklajevalnem sestanku izmenjali mnenja o pravnih vidikih nemških načrtov in razpravljali o možnih nadaljnjih korakih proti nemškemu modelu, so po srečanju sporočili z avstrijskega prometnega ministrstva.

"Nekatere države so kritizirale nemški model, tako kot mi. Druge ga še niso podrobno preučile. Zdaj je pomembno, da se natančno preuči končna zakonodaja," je poudaril avstrijski prometni minister.

S tem namenom sta Avstrija in Luksemburg tudi naročila študijo nemške zakonodaje. Avstrija po sprejetju nemške zakonodaje v bundestagu, ki se pričakuje marca, sicer načrtuje še en sestanek sosed Nemčije.

Avstrija ob tem tudi grozi s tožbo na evropskem sodišču. Avstrijski minister poudarja, da si njegova država pridržuje pravico do uporabe vseh pravnih sredstev proti nepošteni cestnini, tudi tožbe.

Kritike z vseh strani

Večina udeleženih članic, vključno s Slovenijo, sicer po neuradnih informacijah še nima izdelanih stališč glede načrtovanega nemškega vinjetnega sistema, saj nemška zakonodaja še ni sprejeta. Poleg Avstrije naj bi nemški načrti najbolj skrbeli Nizozemsko.

Avstrijski minister se je danes v Bruslju srečal tudi z nekaterimi evropskimi poslanci, ki so po njegovih besedah prav tako zelo kritični. Evropski parlament pripravlja resolucijo v povezavi s tem vprašanjem, ki naj bi jo obravnaval na februarskem plenarnem zasedanju.

Avstrija naj bi po sprejetju nemške zakonodaje v bundestagu predlagala, naj zainteresirane države Evropsko komisijo znova zaprosijo, naj preveri skladnost nemških zakonov s pravnim redom EU, zlasti z vidika vprašanja diskriminacije tujih voznikov.

Mnenje EK: pojdite na sodišče

Evropske komisarke za promet Violete Bulc na današnjem sestanku ni bilo. V Evropski komisiji po neuradnih informacijah izpostavljajo, da lahko članica unije zakonodajo druge članice izpodbija pred Sodiščem EU, če meni, da ni skladna s pravnim redom EU. Najprej pa mora nemški parlament zakonodajo sploh sprejeti, še dodajajo.

Evropska komisija in Nemčija sta v začetku decembra po večletnih razpravah dosegli dogovor o nemški shemi cestninjenja za osebna vozila, na podlagi katerega naj bi Nemčija sprejela novo zakonodajo.

Ta dogovor po prepričanju komisije zagotavlja temeljno pravico evropskih državljanov do nediskriminacije na podlagi državljanstva in pravično financiranje infrastrukture ter olajšuje prehod na mobilnost z nizkimi izpusti.