Zadnje poročilo organizacije Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC), ki spremlja dogajanje v povezavi z varnostjo v cestnem prometu v članicah EU, dodana pa je tudi Srbija, je pesimistično. Kot namreč ugotavljajo, se je načrtovano padanje deleža najhujših prometnih nesreč v zadnjem obdobju v EU ustavilo oziroma se je trend v nekaterih državah celo povišal (Francija, Nemčija, Velika Britanija ...), kar je slab obet za doseganje cilja, v skladu s katerim bi morali do leta 2020 prepoloviti številke smrtnih žrtev v primerjavi z letom 2020. Padec v letu 2014 je bil v primerjavi z letom 2013 tako komaj 0,63-odstoten, medtem ko bi moral dosegati skoraj osem odstotkov. To je najslabši rezultat po letu 2001!

A hkrati poročilo ugotavlja, da so največji napredek naredile Hrvaška, Slovenija, Finska, Grčija in Malta, saj je vsem tem državam uspelo lani delež najhujših nesreč zmanjšati za več kot 10 odstotkov.

Prav posebej ETSC izpostavlja našo državo:" Slovenija je naš zmagovalec leta 2015, saj si zasluži veliko priznanje za svojo zavezanost k robustnim ciljem, ustanovitvijo posebne agencije za prometno varnost in natančen načrt ukrepanja. Vseeno pa mora Slovenija še veliko postoriti, da ujame najbolj varne države." Kot še ugotavlja poročilo, je Sloveniji od leta 2001 uspelo znižati število smrti v prometu za kar 61 odstotkov. 

Foto: ETSC Prometna varnost ETSC je sicer zelo kritičnen do EU, saj je po mnenju organizacije načrtovana strategija o zniževanju najhujših posledic obstala v predalih Evropske komisije in da preslabo izrablja tehnologije, ki so danes že na voljo za manj nesreč. 

Tako ETSC odkrito poziva EU, naj bistvene tehnologije, kot so avtomatski sistem zaviranja, pametnega asisenta za hitrost (radarski tempomat), inteligentne opozorilnike za varnostni pas in naprave za zaznavanje vinjenosti voznika uvede kot obvezen standard v vsa nova vozila. 

Velov: "Žal drugi dobra dela bolje cenijo kot mi sami"

Igor Velov, direktor agencije za varnost v prometu (AVP), ki se danes udeležuje slovesnosti ob prevzemu nagrade skupaj z infrastrukturnim ministrom Petrom Gašperšičem, pravi, da "smo vsi skupaj na področju prometne varnosti v zadnjem desetletju naredili velik napredek." Ob tem je za Žurnal24 še dodal: "Žal pa drugi dobra dela in rezultate bolje vidijo in cenijo kot mi sami. Res je, da bo potrebno še veliko postoriti‎, ampak pot je prava, cilj jasen in na to moramo biti ponosni."

Velov hkrati voznikom polaga na srce, naj spoštujejo prometna pravila in predpise, od države pa pričakuje več pozornosti glede varne infrastrukture. Pričakuje pa tudi stabilen vir financiranja za nevladne organizacije s področja prometne varnosti, saj "imamo na področju dela z nevladnimi organizacijami ogromno neizkoriščenega potenciala."

V AMZS jasno opozorilo državnim organom: več kvalitete in manj kvantitete!

Pri organizaciji AMZS so v odzivu na prejem nagrade, ki jo jemljejo tudi kot priznanje za dosedanje delo vseh vladnih in nevladnih organizacij s tega področja, opozorili, da priznanje predstavlja tudi veliko odgovornost ter izziv za vzdrževanje in izboljšanje sistema in stopnje varnosti najodgovornejših nosilcev oblasti Slovenije.

"Zato v AMZS že danes pozivamo predsednika države, predsednik vlada, da preko pristojnih ministrov in ministrstev za infrastrukturo, notranje zadeve, zdravje, izobraževanje, znanost in šport naredijo vse, da bo Slovenija z učinkovitim delovanjem sistema zagotavljala in izpopolnjevala ta nivo varnosti."

In še: "V AMZS si zato želimo, da kvantitativne aktivnosti zamenjamo s tistimi, ki bodo za seboj nosile merljive in kvalitativne rezultate. Priznanje pomeni tudi priložnost za vse nas, da v družbi z lastnim prispevkom pokažemo, kaj so sprejemljive norme in kaj so tiste, ki jih na slovenskih cestah ne želimo. Zato poziv vsem, da lahko sleherni izmed nas - kot aktivni udeleženec v prometu ali kot nosilec določenih funkcij v družbi - doda svoj prispevek za uresničevanje cilja Vizije 0."

andrej.leban@zurnal24.si