Evropska komisija je objavila preliminarne rezultate o varnosti na evropskih cestah v letu 2020, na katere je močno vplival upad cestnega prometa zaradi epidemije covid-19.
Lani je na evropskih cestah umrlo okoli 18.800 ljudi, kar je s 17-odstotki v primerjavi z letom prej daleč največji upad v zgodovini. V 2019 je namreč v prometu umrlo okoli 4.000 ljudi več.
V Evropski komisiji si ne delajo utvar o resničnem razlogu za takšno izboljšanje, čeprav hkrati priznavajo, da ni mogoče z gotovostjo izmeriti, kako točno je na znižanje nesreč vplivala epidemija.
Ob tem je komisarka za transport Adina Vălean opozorila, da je Evropa še vedno daleč od ciljev, ki se jih je zadala pred dobrim desetletjem. Države so bile namreč pozvane, naj v obdobju med 2010 in 2020 storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi po vsej EU dosegli vsaj 50-odstotno znižanje smrtnih žrtev, a je bil dosežen le 36-odstotni upad.
Slovenija na pozitivni strani statistike
Sveži podatki za 2020 kažejo, da na milijon prebivalcev v Evropi v povprečju umre 42 ljudi. Statistično je Evropa daleč najvarnejši del sveta glede prometne varnosti, saj je globalno povprečje 180. Najslabšo statistiko v EU ima Romunija s koeficientom 85, a tudi v tej državi so v zadnjih letih storili velike premike naprej. Prometno najbolj varna država je Švedska z 18 smrtmi na milijon prebivalcev.
Slovenija je lani dosegla koeficient 38 in se tako uvrstila med 10 najbolj varnih držav oziroma teritorijev v Evropi, kamor poleg 27-erice EU sodijo še Norveška, Švica in Islandija. Primerljivo imamo isti koeficient kot Avstrija in celo rahlo boljšega kot Francija in Finska, ki se omenja kot lanskoletna poraženka z negativnim trendom prometne varnosti.
Naša država se omenja tudi v skupini, ki ji je na dolgi rok od leta 2010 uspel eden največjih, 42-odstoten upad. Še leta 2010 smo imeli povprečno 67 mrtvih na milijon. Zelo dobro so se v zadnjem desetletju izkazale še Grčija (edina s preseženim ciljem -50 odstotkov), Hrvaška, Španija, Portugalska in Italija.
V dveh velikih prestolnicah niti enega mrtvega
A v naslednjem obdobju do leta 2030 bodo morale države storiti še veliko več za prometno varnost, se strinjajo v Komisiji. Do takrat naj bi namreč število smrtnih žrtev prepolovili, prvič pa so zapisali tudi zavezo, da se bo v naslednjem desetletju za 50 odstotkov zmanjšalo število hudo poškodovanih. Da bi to dosegli, bo treba večjo pozornost nameniti ranljivim skupinam udeležencev.
V nevladnem Evropskem svetu za varnost prometa ETSC so ob objavljenih podatkih Evropske komisije opozorili, da si članice v naslednjem obdobnem načrtu do leta 2030 ne smejo privoščiti istih napak in da bo treba več pozornosti nameniti implementaciji dogovorjenega. Pri tem ETSC omenja popuščanje industriji glede rokov za obvezno vgrajevanje dokazano koristnih asistenčnih sistemov, kritizira pa tudi "pretiran" pristop do zaščite zasebnosti v primeru elektronskih zapisovalnikov dogodkov (EDR - črnih skrinjic).
Ob pohvali glede določenih premikov na področju zaščite kolesarjev in njim namenjene infrastrukture v ETSC opozarjajo še, da je prometna varnost stvar, ki se razteza od najvišjih evropskih pa do povsem lokalnih virov odločanja, končni uspeh pa je odvisen od vseh.
Podrobni krovni načrt, ki bo vplival na številne državne regulative s področja vozil, voznikov in infrastrukture, bo Evropska komisija predstavila do konca letošnjega leta, zelo verjetno pa bo vključeval načrte po znižanju danes veljavnih omejitev hitrosti v mestih.
Primera prestolnic Norveške in Finske Oslo in Helsinki, kjer lani niso imeli niti ene smrtne žrtve, namreč kažeta, kako je mogoče z zmanjšanjem dovoljene hitrosti v mestu in hkratnem spodbujanju uporabe drugih vrst mobilnosti, kot je kolesarjenje, povečati varnost ljudi.
Letos so se za znižanje hitrosti odločili že tudi v nekaterih drugih državah, na primer Španiji, Belgiji ...
hm, kmalu bodo kazni za prehitre voznike dobili samo še vozniki skirojev
Na mesto le teh bodo namestili Pavšiča, brez očal
Mi smrtonosne korone sploh ne potrebujemo, saj se bomo pobili na cestah ali pa z samomori.