Kot so obljubljali, so na RTV Slovenija v torek pričeli z uradnim oddajanjem radijskega signala v tehnologiji T-DAB+, znanega tudi z imenom digitalni radio (komercialna kratica DAB ali DAB+).

Za zdaj omrežje z DAB+ tehnologijo oddajanja sestavljajo oddajniki na Nanosu, Krimu, Krvavcu, Plešivcu, Pohorju, Tinjanu in Trdinovem vrhu. Omrežje tako na začetku dosega 73 odstotkov slovenskih gospodinjstev in pokriva 89 odstotkov avtocest in hitrih cest.

Kaj smo slišali ob prvem stiku in česa žal še nismo opazili?

Signal DAB+ smo že ujeli na radijski sprejemnik v enem izmed sodobnih avtomobilov, ki imajo med funkcijami infotainmenta tudi sprejemnik DAB signala. Kaj smo opazili oziroma zaslišali?

Po pričakovanjih so takoj na začetku oddajanja na voljo le štrije programi, ki sodijo pod okrilje RTV Slovenija: 1. program Radia Slovenija, Val 202, 3. Program Radia Slovenija – program Ars in Radio Si.

V primerjavi s klasičnim FM sprejemom kvaliteta zvoka bistveno ne odstopa v nobeno smer, vsaj na avtocestnem omrežju nismo opazili bistvenih sprememb, razen v studijski nastavitvi glasnosti programa.

Smo pa v primeru Vala 202 in Radia Si zaslišali nekaj rahlih težav v predorih. V primeru FM sta obe postaji v predorih povsem normalno dosegljivi zaradi ustrezne tehnološke rešitve, ki jo nudi Dars. V primeru DAB sta sicer tudi delovali, a z nekaj opaznimi motnjami. Pri vseh postajah smo občasno zaslišali občasne zakasnitve oziroma premore, ki pa so verjetno še iz kategorije poporodnih težav. 

PREBERITE ŠE

• Slovenija bo ujela razviti radijski svet

Posebnost v primerjavi z FM sprejemom naj bi bila možnost precej razširjenih dodatnih informacij, ki se prikazujejo na zaslonu poleg radijske postaje. Trenutno RTV te funkcije še sploh ne izrablja. Pričakovati pa je, da bo  prihodnje ta funkcija bolj v rabi, denimo s prometnimi informacijami v tekstovni ali slikovni obliki, različnimi drugimi informacijami, elektronskim programskim vodičem ... Upajmo, da nacionalnega radia k bolj pisanemu signalu ne bodo spodbudile šele komercialne postaje.

Saj res, kje so komercialne postaje?

Komercialni programi se bodo priključili v prihodnjih tednih in mesecih, ko bodo radijske postaje sklenile ustrezne pogodbe z RTV kot gostiteljem multipleksa. Na razpisu so  Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) so sicer po navedbah RTV Slovenija dovoljenje za oddajenje v  DAB tehniki dobile še naslednje postaje: 

Radio Ognjišče, Radio Antena in Radio 2 (vsak za svoj istoimenski program), Radio Center za programa Radio Center Slovenija in Narodni radio, Radio Brezje za program Rock Radio Štajerska, Radio 3 za program Europa 05 (tako kot Radio Antena in Radio 2 spada pod okrilje mreže Lea Oblaka), Radijsko združenje A-Radio Žalec za program A-radio in Radio Maksi za program Radio Radio.

Bodo prodajalci avtomobilov izkoristili moment?

Vklop DAB+ signala pri nas naj bi kar nekaj sprememb prinesel tudi pri prodaji avtomobilov. Trenutno so sicer pri nas še redki proizvajalci, ki DAB nudijo serijsko, ta tehnologija je domena zmogljivejših infotainment sistemov. Po tej plati se precej razlikujemo od denimo britanskega trga, kjer je praktično vsak novi avto ne glede na cenovni razred opremljen z DAB sprejemnikom.

Uroš Mihelčič iz Summit Motorsa, uvoznika za znamko Ford, sicer pravi, da DAB tehnologijo v nekaterih Fordovih avdio sistemih ponujajo že več let tudi v Sloveniji, v prihodnje pa nameravajo ponudbo DAB sistemov še razširiti, "nekje celo standardizirati." Tako bo v kratkem na voljo tudi v manjših modelih, kot so fiesta ali B-max. Podobno politiko imajo tudi pri znamki Opel, kjer je DAB na voljo za doplačilo pri večini njihovih modelov. Spet drugi, denimo pri Mazdi, DAB radio serijsko vključujejo v svoj infotainment sistem že od drugega nivoja opreme naprej, kar v praksi pomeni, da je vsaka novejša mazda na cesti opremljena z DAB.  

Najbolj prodorni prodajalci v Sloveniji utegnejo v prihodnje imeti prednost, saj je znano, da danes vse manj kupcev zanima moč in navor motorja, se bolj pa sta jim v ospredju udobje in sodobna tehnologija.

"Velika prednost DAB+ se kaže pri mobilnem sprejemu v avtomobilih, pričakujemo, da bo ravno v tem segmentu najprej opaziti premike v številu poslušalcev," pravi Sonja Sedej Mirtič iz Radia Center. "Upamo, da bodo tudi avtomobilisti pravočasno prepoznali prednost DAB+ sprejemnikov in jih v čim večjem obsegu vključili v svojo prodajno ponudbo. V prihodnosti se lahko izkaže, da bo to pomemben prodajni vzvod, po nekaterih raziskavah namreč zadovoljstvo nad radijskim sprejemnikom v veliki meri vpliva na splošno oceno zadovoljstva uporabnikov s kupljenim avtomobilom."

Imam avto, ki nima DAB. Kaj mi je storiti?

Še nimate DAB sprejemnika? Niste edini, pravzaprav v Sloveniji DAB+ signal ta hip lahko poslušajo le lastniki tistih avtomobilov, ki imajo sodobne infotainment sisteme, v katerih je bil DAB sprejemnik vključen že serijsko. Na prodaj so sicer že tudi FM/DAB+ sprejemniki za domačo rabo, a v tem hipu resne potrebe po namenskem nakupu za v domačo dnevno sobo ni, razen če bi si s tem na problematičnih območjih zaznavanja signala FM lahko zagotovili čistejši zvok. 

Tudi v avtu boste verjetno tako kot doslej še naprej lahko prav dobro shajali s FM tehnologijo, saj bo ta v Sloveniji in v nam okoliških državah vzporedno delovala še vrsto let.

Če vseeno želite izboljšati kakovost zvoka (in ste seveda na področju, kjer jih oddajniki DAB že pokrivajo), ali če želite ujeti najnovejši tehnološki trend, potem imate možnost nakupa sprejemnika v poprodajni ponudbi.

Lahko se odločite za menjavo celotnega avdio sprejemnika ter si nabavite sodoben (1DIN ali 2DIN) infotainment sistem, morda celo z vključeno vgradno navigacijo, bluetoothom in seveda DAB sprejemnikom. Ponudba na trgu je pestra, ne glede na znamko vozila. Precej cenejša možnost, ki je na voljo že za kakih sto evrov, pa je nakup integriranega adapterja, ki se ga namesti diskretno za armaturno ploščo in poveže z obstoječim radijskim sprejemnikom. 

Pri nakupu povsem novega avtomobila pa se le pozanimajte, ali vam bo njegov radio omogočal DAB sprejem, saj bo to v prihodnje dodana vrednost vsakega vozila.

andrej.leban@zurnal24.si