Pogovarjali smo se z Luko Brinovškom, lastnikom 100-odstotno električnega avtomobila Nissan Leaf. Pred tem je vozil športnega terenca Nissan Qashqai prve generacije z dvolitrskim bencinskim motorjem in štirikolesnim pogonom. Avto je še vedno v družinski uporabi, a je šele drugi avto pri hiši. Ostal je tudi zaradi štirikolesnega pogona, saj živi na griču, kjer se ob zasneženi cesti le stežka pride do doma.
Kaj je bil razlog, da se je odločil, da se bo vozil le na elektriko? Kot nam je povedal, je bilo razlogov več, glavni pa prihranek oziroma mesečni strošek, ki ga plača za avto. "Veliko ljudi vidi samo nabavno vrednost vozila, »ja električni so dražji ob nakupu«, a popolnoma spregledajo vse ostale stroške, tudi ceno goriva." Sam se vozi na delo daleč, zato je na tehtnico vzel nov ali malo rabljen dizel srednjega razreda z dobrimi asistenčnimi sistemi, ki pa ni bistveno cenejši kot električni avto. Razlika je bila po njegovi oceni med 5.000 do 10.000 evri. Ko je v račun vstavil še preostale stroške, ki bi jih imel z dizlom ali bencinarjem, pa je električni avto hitro pokazal drugačen pogled. "Za enakovrednega novega golfa za 25 tisoč evrov bi na 10 let plačeval vsak mesec 208 evrov in še za gorivo okoli 300 evrov. Skupaj torej več kot 500 evrov, za električnega leafa za 30 tisoč evrov pa je celotni mesečni strošek tolikšen kot le gorivo pri golfu," pravi sogovornik in dodaja, da je kot lastnik električnega avtomobila upravičen še do cestnega sklada. "Tako v samo dveh letih pridem do cene golfa in nikakor ne vozim dražje kot ostali oziroma bom kasneje še zelo prihranil."
Izkušnje glede polnjenja vozila:
Vozilo polni doma. Uporablja le priložen polnilnik (2kW), ki brez težav čez noč napolni avto tudi za daljše vožnje. Med tednom se med časom službe avto polni na javni polnilnici, v prihodnje pa upa, da bo lahko avto polnil tudi v podjetju, kjer je zaposlen. Za polnjenje na avtocestah na DC polnilnicah se odloči ob potovanjih daljših od 250 kilometrov. Pravi, da baterijo za dodatnih 150 kilometrov napolni v 20 do 30 minutah. Glede mreže polnilnic v Sloveniji Brinovšek pravi, da je za današnje potrebe dobra in, da ga nikoli ni strah, da bi obstal na cesti s prazno baterijo, ali dolgo čakal ob avtu, da jo bo lahko napolnil. "Ko prvič pogledaš zemljevid aplikacije PlugShare te preseneti, koliko polnilnic je. Veliko več kot bencinskih črpalk. Bo pa s hitrim naraščanjem e-vozil treba graditi dodatne polnilnice."
Drugi razlog za nakup električnega avtomobila po besedah sogovornika je zanesljivost. Poudarja, da novejših kompleksnih dizlov z vsemi DPF filtri, turbinami, senzorji že dolgo ne moremo uvrščati med zanesljive stroje, kot so včasih nekateri res bili. Ne glede na znamko. Meni, da so po nekaj letih uporabe daleč od stanja, kot takrat, ko so bili novi. Tudi glede emisij. Pravi, da je z električnim avtomobilom zgodba drugačna, saj elektromotor ne potrebuje vzdrževanja kot motorji na notranje zgorevanje in se ne bori s temperaturo in trenji zaradi izjemnih izkoristkov. "Edini vrteči del je le rotor. Še menjalnika ne potrebuje, le prenos. Prav tako je z baterijo."
Polnjenje doma
Brinovšek prihodnjim lastnikom električnega avtomobila svetuje, da v primeru, da na dan ne naredijo več kot 100 kilometrov poti, ne potrebujejo dodatne polnilne postaje. Sam na dan prevozi več kilometrov, a še vedno shaja brez težav. "Vsekakor pa hitrejše in zmogljivejše domače polnilnice povečajo udobje. Cene dobrih se začnejo od 650 evrov naprej in omogočajo več kot dvakrat hitrejše polnjenje doma. Sam polnim z 2kW polnilnim kablom, kar je v 10 urah prek noči dovolj za dodatnih 140 kilometrov vožnje."
Kar zadeva baterije, nima pomislekov ali strahu, saj pravi, da je tehnologija že dobro razvita in proizvajalci jamčijo za njeno delovanje. Pri tem izpostavlja, da so na cestah danes hibridna vozila s 15 let starimi baterijami. Kljub temu pa iz lastnih izkušenj in v pogovoru z vozniki vidi, da ljudje elektrificiranim avtomobilom in njihovim baterijam še ne zaupajo, saj se skoraj vsakodnevno srečuje z ljudmi, ki to tehnologijo razumejo kot kompleksno, nezanesljivo ali celo neuporabno. "V hecu lahko rečem, da »seveda, ljudi bo treba pregnati iz jam kjer kurijo ogenj«. Mislim, da je enako težko nalogo imel tudi Ford, ko je s svojim prvim avtom ljudi prepričeval naj zapustijo sedlo konja."
Luka Brinovšek na dan v službo in nazaj prevozi pot dolgo okoli 230 kilometrov. To je prvi družinski avto, saj se z njim odpravljajo tudi na izlete. Trenutno najdaljša pot je bila 310 kilometrov.
Zakaj ni izbral opevano električno Teslo? Pravi, da je Tesla privlačen avtomobil in tehnično zelo napreden, žal pa so njihovi modeli cenovno nedostopni, hkrati pa imajo kot mlada znamka težavo, da še nimajo razvite servisne mreže, zmotile pa so ga tudi »porodne težave« v kakovosti izdelave. Kar zadeva konkurenčne modele, pravi, da ob nakupu Kia in Hyundai še nista ponujala dovolj dosega, leafa pa je izbral tudi zaradi dovolj velikega prtljažnega prostora in dobre povezljivosti s telefonom. "Leaf je v tistem trenutku ponujal praktično najboljši izbor in mislim da še zdaj velja za favorita," pravi in dodaja, da je zelo pomembna povezljivost s telefonom, preko katerega lahko nadzira številne parametre vozila: "Kdor kupuje električni avto in vstopa v ta svet, mora vedeti, ali se avto polni, koliko je napolnjen, vklopiti klimo, gretje ... In, da ne pozabim na e-pedal. Vožnja z enim pedalom je odlična zadeva za mestno vožnjo." Vse našteto ne pomeni, da ni imel pomislekov pred nakupom leafa: "Na začetku prodaje so nekateri poskušali iz manjka aktivnega hlajenja baterije avto predstaviti kot težavnega za zelo dolga potovanja, a sem glede na izkušnje drugih uporabnikov videl, da se lahko voziš tudi daleč."
Brinovšek je že opravil prvi servisni poseg pri 30 tisoč prevoženih kilometrih. Cena? "70 evrov. Pregledali so podvozje, klimo. Zavore pa ... morda bodo »večne«, saj jih praktično ne uporabljam zaradi možnosti intenzivnega zaviranja in polnjenjem baterije z motorjem. Opazil sem, da serviserji iščejo, kaj bi delali na vozilu, ker veliko za servisirati ni."
Je že ostal s prazno baterijo na cesti?
"Ne, držim se pravila, da grem polnit na hitro polnilnico, ko še imam dovolj zaloge, da se lahko odpeljem še na eno polnilnico naprej. Rezerva mora biti, tako kot pri ostalih avtomobilih. Drugače pa moraš biti ob tako razvejani mreži javnih AC polnilnic prav neroden, da bi se ti to lahko zgodilo.
Razlike v primerjavi z vozili na notranje zgorevanje opaža tudi v vožnji. Največja prednost električnega avtomobila je po njegovem mnenju udobje vožnje. Drugo pospeški, saj: "Ko izklopiš eko način, se avto spremeni v »spaceshuttle«. Električni konji so resnično nekaj drugega." Med prednosti dodaja še zanesljivost, povezljivost s telefonom in poceni vožnjo. Kaj pa slabosti? "Ena je, da moraš za daljša potovanja umiriti vožnjo, da si podaljšaš doseg. Težava ni v avtu, ampak v infrastrukturi polnjenja, ker je trenutno na večini lokacij le ena hitra polnilnica, zato moraš računati, da je lahko zasedena in se moraš odpeljati na naslednjo. Včasih pred električnimi polnilnicami parkirajo tudi navadni avtomobili. Težave so, saj vozniki dizlov in bencincev ne spoštujejo voznikov e-vozil." Tudi enotne kartice za polnjenje še ni, zato pravi, da je nujno, da se pozanimaš, kdo upravlja polnilnico, na kateri planiraš polniti vozilo.
Uporabljati je treba tudi mobilno aplikacijo, s pomočjo katere se vidi, katere polnilnice so proste in katere ne. "Marsikdo kot pomanjkljivost vidi le doseg, vendar se ne strinjam, saj z vozili s klasičnimi motorji in 1000 kilometri dosega te razdalje praktično nikoli ne prevozimo v enem kosu. Od Ljubljane do Salzburga je le 280 kilometrov, od Murske Sobote do Kopra prav tako. Zakaj bi potem potreboval štirikrat večji doseg, ko pa lahko električni avto polnim na cilju in je lahko poln prej kot v eni uri?'"
Kako velik vzrok za nakup električnega vozila je zanj predstavljala državna subvencija v višini 7500 evrov?
"Zelo velik, saj proizvajalci električnih vozil pobirajo visoke marže, ker je povpraševanje večje od proizvodnje in so zato cene relativno visoke. S subvencijo pa je električno vozilo cenovno konkurenčno. Morda se tudi državni organi ne zavedajo dovolj, kako državi večje število e-vozil koristi, saj ni odpadnih olj in filtrov, manj je prašnih delcev in ogljikovega dioksida v zraku, manj razlitij nafte in tovornjakov s cisternami na cesti. Električna vozila bodo imela vpliv tudi na zdravje ljudi v mestih. To bi morala država bolj ceniti in zato subvencijo še povečati Kaj pa pomeni 7500 evrov ali več, v primerjavi s stroški zdravljenja enega pljučnega bolnika?"
Z večjim številom električnih avtomobilov na cesti, bo vse več ljudi seznanjenih z vsemi informacijami, s pomočjo katerih se bodo lažje odločili, ali tako vozilo ustreza njihovim potrebam ali ne. Tudi na račun pogovora z znancem, sorodnikom ali sosedom, ki ima električni avtomobil. Brinovšek je tudi sam že prepričal eno osebo o nakupu električnega avtomobila. "Težko je prepričevati ljudi, saj so slabo informirani. Nekateri celo širijo napačne informacije, ki so jih slišali ob pogovoru za šankom. Kot na primer, baterija zdrži le dve leti, ni je mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti, električni avtomobil se vžigajo kot vžigalice, polnijo se več dni, z njimi ne moreš na morje, doma ti bo ob polnjenju zgorela električna inštalacija ... Tu bo treba ozavestiti ljudi in jim pokazati, da ni tako."
Morda bo k hitrejši uveljavitvi električnih vozil na slovenskih cestah pripomogel tudi novi predlog zakona, ki vključuje razne spodbude za nakup električnega vozila. Med drugim tudi vožnja po rumenih pasovih, zagotovljeno parkiranje električnih vozil, brezplačno parkiranje v središčih mest, vožnja v določene dele naselja zgolj z električnimi vozili ... "Na predlog gledam zelo pozitivno. Z ugodnostmi je treba ljudi privabiti. Še bolj pomembno pa je, da se ozaveščajo. Izbrisati jim je treba dvome in mite iz glave, ki so zrasli na račun tistih, ki zavračajo nekaj novega ter preprečiti podjetjem, ki živijo od naftne industrije, da financirajo lažne oziroma površne raziskave o tem, da električno vozilo ni veliko čistejše od dizelskega. Prehod v večinsko elektrifikacijo vozil bi se lahko zgodil hitro, a treba je poudariti, da mora trendu slediti tudi država in zgraditi boljšo infrastrukturo. Napaka bi bila, le pospešiti prodajo vozil."
Pogoji, ki jih je sogovornik postavil pred nakupom električnega avtomobila.
1. Cena mora biti takšna, da si ga lahko sploh privoščim,
2. od doma do službe in nazaj me mora prevoziti tudi brez polnjenja,
3. mora biti dovolj velik za družino (prtljažnik in namestitev otroških sedežev),
4. mora biti varen in imeti asistenčne sisteme
5. veljati mora kot zanesljiv
6. Mora podpirati hitro DC polnjenje
VW še par let nazaj izjave da fosilci so prihodnost, sedaj pa čisto druga pesem, z id 3 in ostali. …
Vsi zagovorniki EV jajc, so ali direktno ali posredno, eni celo preko "neprofitnih kanalov" a vsem diši denar, povezani s …
Začnite zaslužiti z Google $ 7385 - $ 8726 na teden za delo na spletu od vašega doma za 2-3 …